V Mestni knjižnici Ljubljana teče že drugo leto odkar našim uporabnikom nudimo izposojo e-knjig. Pot elektronskim knjigam v našo knjižnico je odprl odmeven projekt »Slovenske avtorje berem napredno, listam e-papir", katerega avtorica je bila mag. Mateja Ločniškar Fidler. Projekt je kot ideja nastal v Knjižnici Bežigrad, kjer je bil tudi izpeljan. Seveda smo v Knjižnici Bežigrad nadaljevali z izposojo e-knjig na elektronskih bralnikih tudi po zaključku projekta v aprilu 2010. V času izvajanja projekta smo si nabrali nekaj izkušenj in že iskali rešitve za nekatere težave, ki so se pojavile pri izposoji e-knjig.
Način izposoje
Ob pričetku izposoje e-knjig, smo imeli na voljo okoli 50 (žal se fond zaradi slabe ponudbe na trgu do danes ni bistveno spremenil) naslovov elektronskih knjig, za katere smo licence kupili pri mariborski založbi »Ruslica«. V času izvajanja projekta smo naslove razdelili v pet sklopov in jih naložili na pet bralnikov. Elektronske knjige smo ustrezno katalogizirali in inventarizirali, tako da je vsak izvod imel svojo inventarno številko, ki smo jo ob izposoji evidentirali na konto uporabnika. Uporabnikom smo ponudili sezname gradiva na posameznem bralniku. Uporabnik je tako vedel katero številko bralnika si mora izposoditi, da bo dobil želeni naslov. Po zelo uspešnem zaključku projekta je sledil razmislek, kako naprej.
Uporabnikom smo želeli omogočiti izposojo samo tistih naslovov, ki jih dejansko izberejo. S tem bi seveda dobili tudi bolj pravilne statistične podatke o iskanem gradivu. Tako smo prišli do sistema, ki ga z manjšimi spremembami uporabljamo še sedaj. Uporabnik izbere elektronske knjige, v knjižnici mu bralnik pripravimo (naložimo izbrane datoteke) in evidentiramo ustrezne inventarne številke knjig in bralnika. Poudariti moramo, da sistem COBISS zaenkrat nikakor ne podpira izposoje elektronskih knjig. Vse postopke smo tako izvajali kot pri klasičnih knjigah, le da smo jih po svoji iznajdljivosti prilagodili posebni specifiki gradiva.
Iskanje gradiva
Pomemben segment izposoje e-knjig, je tudi dostopnost informacij o knjigah preko kataloga. Elektronske knjige smo obdelali na način, da jih lahko poiščemo v katalogu, res pa je, da je iskanje za uporabnike precej neprijazno. Zato smo na domači strani Mestne knjižnice Ljubljana v sporočilo o možnosti izposoje e-knjig vključili tudi spletno povezavo, ki uporabnika pripelje naravnost v katalog, kjer se mu že izvede iskanje, katerega rezultat je seznam vseh elektronskih knjig, ki si jih je mogoče izposoditi v naši knjižnici. Temu smo dodali še povezavo, preko katere lahko uporabnik preveri razpoložljivost bralnika. Po enem letu smo storitev razširili na vse območne knjižnice v mreži Mestne knjižnice Ljubljana in danes v katalogu lahko vidimo 29 bralnikov in podatke o njihovi trenutni razpoložljivosti.
Odzivi uporabnikov
Uvedba e-knjig v ponudbo Knjižnice Bežigrad je naletela na zelo dober odziv med uporabniki. K temu je nedvomno pripomogla obveščenost, saj se je novica o možnosti izposoje e-knjig širila tudi preko osrednjih slovenskih medijev. Zanimanje za izposojo je bilo veliko, še več pa je bilo različnih tehničnih vprašanj o delovanju bralnikov, kateri bralniki so dostopni na slovenskem trgu, kje se dobi e-knjige, itd. Ker je tovrsten medij predstavljal novost v slovenskem okolju (vsaj v širši javnosti), smo tako postali informacijska točka za vsakega laika, ki je želel kakšno informacijo o elektronskih bralnikih in e-knjigah.
V času izvajanja projekta »Slovenske avtorje berem napredno, listam e-papir", smo izvajali tudi manjšo anketo, v kateri smo uporabnike, ki so si bralnik izposodili spraševali po vtisih, ki so jih dobili o novem mediju, njegovih pomanjkljivostih in prednostih. Večina je o branju na bralniku izrazila pozitivno mnenje, pri čemer so izpostavljali priročnost, majhnost, veliko kapaciteto in branje prijazno očem in rokam (naporno držanje težkih knjig). Kot pomanjkljivost so navajali majhnost zaslona, počasno listanje (počasen vmesnik), prelom besed (problem slabo pripravljenih datotek) in podobno.
Struktura uporabnikov
Poleg pozitivnih odzivov na nov medij, smo bili najbolj pozitivno presenečeni nad strukturo uporabnikov, ki so pokazali zanimanje za izposojo e-knjig in bralnikov. V času od 1.5.2010 do 31.12.2010 (torej v času, ko so uporabniki lahko povsem sami izbirali e-knjige in njihovo število na bralnikih), smo uporabnikom izposodili 244 izvodov e-knjig. Od tega so si kar 60 izvodov (25%) izposodili upokojenci. Večji delež so dosegli samo še uporabniki v segmentu »zaposleni« (34%). Starejšimi uporabniki, ki so bili z uporabo v večini zelo zadovoljni, so kot prednosti navajali predvsem lahkost naprave, enostavno upravljanje in možnost povečave teksta. Ti pozitivni odzivi so nas pripeljali tudi do sodelovanja z Gostinskim podjetjem Badovinac, ki je podarilo dva bralnika za uporabo v Domu starejših občanov Bežigrad, kjer sedaj njihovi varovanci lahko prebirajo e-knjige iz fonda Mestne knjižnice Ljubljana.
Igor Andrin
Mestna knjižnica Ljubljana
Knjižnica Bežigrad
Čestitke in pohvale za uspešno izpeljan projekt!
OdgovoriIzbrišiUporabniki hvalijo majhnost in priročnost bralnika, hkrati pa grajajo majhnost zaslona. Enako kot pri fizičnih knjigah, se z velikostjo zaslona veča udobnost branja, manjša pa udobnost rokovanja. Problemi, ki se še opisujejo je pomankljivost programske opreme pri pripravi e-gradiva in pri izposoji. Manjkajo določeni avtomatizmi (kolikor razumem postopek sedaj ni trivialen in uporabnik ga ne more izpeljati sam na nekakšnem knjigomatu), vse skupaj pa otežuje omejenost knjižnične programske opreme, ki ne podpira specifik novih tehnologij. Ni samo problem v podpori pri izposoji, je problem tudi v katalogizaciji in inventarizaciji. Posledično imamo problem pri iskanju in ustreznem prikazovanju zadetkov/gradiva.
Kako so se v knjižnici znašli, da so to stvar na nek način vnesli v sistem je pohvalno. Videti je da so dobro razmislili in izkoristili dane možnosti do konca. Zasilno deluje, ker je število bralnikov in elektronskih knjig zelo majhno. Bralniki so tudi vsi enak model in uporabniki nimajo dodatnega koraka kjer izbirajo na katerem želijo brati. A glede na trende (pri Amazonu je prodaja elektronskih knjig presegla prodajo fizičnih) se bo prvi del problema (bralnik) izboljševal, drugi (IT podpora) pa zelo hitro slabšal. Podoben problem je imel NUK, ki je nabavil za obdobje nekaj mesecev večjo količino elektronskega gradiva (mislim, da 30 tisoč "enot"), ga plačal, potem pa v tem sistemu ni mogel uporabiti. Pri tem pa se nismo niti dotaknili možnosti, da si uporabnik izposodi e-izvod na lasten bralnik, morda celo brez potrebe fizičnega obiska knjižnice ali pa tega, da je lahko takšno gradivo zelo začasne narave. Kako bi se sistem obnesel, če bi želeli zaradi neke akcije, dogodka, za obdobje enega meseca imeti nekaj tisoč novih naslovov. Ali pa v krajših obdobjih drastično spreminjati število e-izvodov (več v krajšem obdobju popularnosti ali reklamne akcije, manj, ko naslov ni več tako zanimiv), ali pa če bi izposoja izvoda bila plačljiva (in bi se cena spreminjala)? In če pri tem še za trenutek pozabimo splošno knjižnico in pomislimo na knjižnico podjetja, vojske, državne inštitucije, šole, imamo še nov sloj: omejitev vidnosti/dostopnosti glede na nivo pravic uporabnika.
Jasno je, da ni samo problem v neprilagojenosti izposoje ali trenutni nepreglednosti iskanja po katalogu. Problem je v popolnoma drugačnem konceptu delovanja knjižnice in programske opreme, kjer se ohranja edino COMARC (ali podobno), kot način šifracije vsebine in nič drugega.
Pohvalen eksperiment knjižnice torej ne vidim kot preizkus, kako bi uporabniki sprejeli neko novo tehnologijo (kar je po mojem mnenju bil glavni namen eksperimenta), pač pa kot resno gasilsko vajo, kako je današnji knjižnični informacijski sistem temu prilagojen. In rezultat je pričakovano zanimiv: problemov nimajo uporabniki, imajo jih knjižnice.
Spoštovani kolega, menim, da ste natresli kup pavšalnih ocen in trditev, ki jih bi bilo treba:
OdgovoriIzbrišia) razložiti za tiste, ki zadev ne pozjano(mo)
b) argumentirati za tiste, ki jih poznajo(mo)
In rad imam, če so stvari malo bolj oprijemljive in obravnavne v stvarnem kontekstu, kar tako 30 tisoč knjig sem in tja v našem prostoru ni šala, pa nekaj tisoč knjig v enem mesecu tudi ne. Ne nazadje je bilo evidentirano v sedmih mesecih 244 izposoj, to je zame merilo in pokazatelj, o katerem se razpravlja. Nekaterih stvari pa tudi ne razumem, npr. "ohranja edino COMARC (ali podobno), kot način šifracije vsebine in nič drugega" mi ostaja zagonetno.
No vikend je bil tako lep in prijeten, da se obširjejši razpravi in argumentiranju odpovedujem.
Pri NUKu žal ni šlo za e-knjige. To bi bilo krasno.
OdgovoriIzbrišiPravzaprav ni potrebno ničesar razpravljati, ker se strinjam s povedanim.
Vidim, da se bralnik izposoja za 21 dni, digitalno gradivo pa pogojno (pogoj je dostopnost bralnika) za enako obdobje. Vse teče v mejah knjižnice in ima vse elemente (pogojno dostopnega) fizičnega gradiva. Če imamo podružnice, so knjige itak na virtualni lokaciji, skrbimo le da je bralnikov dovolj. Če izposodimo z druge knjižnice, je to medknjižnična izposoja. Če je gradivo na voljo za določen čas, enote vpišemo in potem pač odpišemo. Imamo pa jih v drugi statistični skupini.
Edino res, za piko na "i", manjka, da se softver zaveda koncepta bralnik-gradivo in to prikazuje in deluje povezano na spletu, pri izposoji, rezervaciji, itd. Da ima tudi direkten dostop do bralnika za prenos datotek.
Ja, popolnoma po nepotrebnem sem kompliciral.