Ko sem (
digitalni priseljenec) s sinom (skoraj
digitalnim domorodcem) na spletu in v ljubljanskih trgovinah mukotrpno primerjal in izbiral prenosnik zanj in se čudil anahronizmom sodobne tehnologije, ki jim niti zares odlični specializirani prodajalci niso bili kos, da ne govorim o prodajalcih, ki niso bili ničemur kos, sem naletel na članek prav tako izmučenega ameriškega očeta (Kelly, Kevin:
Achieving Techno-Literacy, The New York Times, September 16, 2010), ki povzema osnove današnje tehnološke pismenosti takole:
- Vsaka nova tehnologija nekoč udari nazaj. Močnejši so njeni čari, močneje jo je mogoče zlorabiti. Presodite, kolikšna je cena in ali ste jo pripravljeni plačati (pa ne samo v denarju!).
- Tehnologija se izboljšuje tako hitro, da je treba odlagati nabavo potrebne opreme do zadnje sekunde. Skušajte se sprijazniti s spoznanjem, da je vse, kar kupite, že tudi zastarelo.
- Predno boste povsem obvladali novo napravo, program ali kako drugo iznajdbo, jo bo že zamenjalo kaj novega; vedno boste začetnik. Bodite v tem dobri.
- Ne zaupajte nobeni tehnologiji, ki se zapira v lastne zidove. Če jo lahko popravite, spremenite ali vanjo sami vdrete, je to dober znak.
- Pravi odziv na bedasto tehnologijo je, da sam napraviš boljšo, tako kot pravi odziv na bedasto idejo ni njena prepoved, ampak zamenjava z boljšo idejo.
- Vsaka tehnologija je pod vplivom svojih vgrajenih lastnosti: kaj izhaja iz tega?
- Nihče nima pojma, za kaj bo mogoče iznajdba nekoč zares dobra. Ključno vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo, ko jo bodo že vsi imeli.
- Čim starejša je tehnologija, tem bolj verjetno je, da bo še naprej uporabna.
- Najdite si minimum tehnologije, ki vam še vedno maksimalno povečuje možnosti.
Sam bi po najnovejših izkušnjah dodal še: Nikoli ne verjemi vsega, kar piše na škatli, nalepki, v prodajnem katalogu, na polici ob izdelku, v specifikaciji spremljajoče tehnične dokumentacije . . .
