13.2.09

Mnenja o zaprtju knjižnice Cerklje na Gorenjskem - osveženo 3x

Za mnenje o zaprtju knjižnice Cerklje na Gorenjskem in o tem, ali so v tem v zvezi kaj ukrepali, predlagali kakšno rešitev, smo povprašali:
Osrednja knjižnica Kranj: Viljem Leban (direktor), vprašanje poslano 9. 2. 2009, odgovor 10. 2. 2009, nadaljnja vprašanja poslana 10.2.2009, odgovore čakamo
Občina Cerklje na Gorenjskem: Franc Čebulj (župan), vprašanje poslano 9. 2. 2009, odgovor 16. 2. 2009
Inšpektorat za kulturo in medije: Aleksander Vidmar (glavni inšpektor), vprašanje poslano 9. 2. 2009, odgovor čakamo
Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS): Melita Ambrožič (predsednica), vprašanje poslano 10. 2. 2009, odgovor 14. 2. 2009, nadaljnja vprašanja poslana 15.2.2009.
Društvo bibliotekarjev Gorenjske: Tatjana Šmid (predsednica), vprašanje poslano 10. 2. 2009, odgovor čakamo
Center za razvoj knjižnic: Eva Kodrič-Dačič (vodja), vprašanje poslano 10. 2. 2009, odgovor 10. 2. 2009, nadaljnja vprašanja poslana 10.2.2009, odgovor 11. 2. 2009
Sekcija za splošne knjižnice pri ZBDS: Breda Podbrežnik (predsednica), vprašanje poslano 10. 2. 2009, odgovor 11. 2. 2009, nadaljnja vprašanja poslana 11.2.2009, odgovor 12. 2. 2009
Zveza splošnih knjižnic: Branko Goropevšek (predsednik), vprašanje poslano 12. 2. 2009, odgovor čakamo
Sindikat zaposlenih v knjižničarstvu in informacijski dejavnosti: Sabina Fras Popovič (predstavnica), vprašanje poslano 12. 2. 2009, odgovor 13. 2. 2009


Center za razvoj knjižnic: Eva Kodrič-Dačič (vodja), 10. 2. 2009
"V Centru za razvoj knjižnic obžalujemo, da je prišlo do zaprtja krajevne knjižnice v Cerkljah. S problemom nismo bili formalno seznanjeni, žal pa tudi nimamo pristojnosti za ukrepanje."
Postavili smo tudi podvprašanje glede nalog Centra. Zanimalo nas kaj potem konkretno pomeni, da center Poleg tega svetuje knjižnicam in izdaja mnenja v zvezi s problematiko knjižnic na osnovi uveljavljenih strokovnih izhodišč in če so s tem v zvezi že izdali kakšna mnenja, ki so javno dosegljiva.
Opozoriti moramo tudi na na poslanstvo Centra:
Center za razvoj knjižnic zato spremlja delovanje in razvoj knjižnic, ki opravljajo knjižnično dejavnost kot javno službo in evidentira vse druge knjižnice, ugotavlja izpolnjevanje minimalnih pogojev za strokovno delo ter podpira, vodi in vrednoti koordiniran razvoj vseh vrst knjižnic v skladu z njihovim poslanstvom.
"Kot ste sami verjetno opazili svetovanje ni več ena izmed naših osnovnih nalog. Po Zakonu o knjižničarstvu je strokovna pomoč vsem knjižnicam s svojega območja ena izmed posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic.

Glede mnenj vam moram povedati, da se večino mnenj, ki jih izdamo, nanaša na razvitost knjižnic. Izdajamo jih na osnovi podzakonskih aktov, ki jasno določajo prejemnika, to pa je ministrstvo, pristojno za konkretno knjižnico. Tudi mnenja o zadevah, ki jih na nas naslavljajo knjižnice ali njihovi ustanovitelji, pošiljamo praviloma le naslovniku. Mnenj torej ne objavljamo."
Ugotavljamo, da se bo moralo popraviti objavljene naloge in poslanstvo Centra. Biblioteam se je motil, Janez se je motil, Center očitno ni odgovoren.


Osrednja knjižnica Kranj: Viljem Leban (direktor), 10. 2. 2009
Poleg tega, kar je že objavljeno na njihovi spletni strani je za Biblioblog povedal:
"(Župan) Na naše dopise ni odgovoril, je pa v medijih naš predlog zavrnil. Ker uradno nismo seznanjeni z njegovo odločitvijo v tem trenutku ne moremo reči, kdaj se bo ogrevanje uredilo in kdaj bo izposojevališče lahko spet normalno odprto.

Osrednji knjižnici Kranj naj bi občina po "Pogodbi št. 1357/3-2003 o zagotavljanju knjižnične dejavnosti kot javne službe za območje občine Cerklje na Gorenjskem" zagotavljala med drugim tudi "ogrevanje ter uporabo skupnih prostorov z drugimi uporabniki zgradbe" (3.čl.)

Ministrstvo za kulturo RS smo seznanili z informacijo, ki smo jo posredovali občinskim svetnikom v Cerkljah. Vsebinsko se skoraj v celoti ujema s sporočilom za javnost, ki je objavljeno na naši spletni strani."
Nato smo ga povprašali ali so se in na kakšen način o problematiki obveščali strokovno društvo bibliotekarjev oz. Zvezo bibliotekarskih društev? So se obrnili na njihovo Sekcijo za splošne knjižnice? Ali so se morda obrnili tudi na Center za razvoj knjižnic pri NUK?
Zanimalo nas tudi kako so na problematiko opozarjali župana pred zaprtjem 9. 1. 2008. Odgovorov nismo prejeli.


Sekcija za splošne knjižnice pri ZBDS: Breda Podbrežnik (predsednica) je v odgovoru 11. 2. 2009 povedala, da Sekcija za splošne knjižnice nima pristojnosti, da bi kakor koli ukrepala v zvezi s poslovanjem drugih splošnih knjižnic ali posameznim knjižnicam predlagala reševanje konkretnih zadev, ki se nanašajo na poslovanje, financiranje ali vodenje. Njihove naloge se nanašajo na promocijo, strokovno rast in organizacijo izobraževanja.
Njeno mnenje je, da je ustanovitelj javnih zavodov dolžan poskrbeti za pogoje delovanja. Eden od osnovnih pogojev je varnost, kamor sodi tudi primerna temperature, ki uporabnikom omogoča udobno in zdravo okolje za dostop do knjižničnega gradiva in drugih informacijskih virov, knjižničarjem pa normalno delo za uporabnike.
Opozarja na to, da je ustanovitelj javnih zavodov občina, ki je lastnica občinske infrastrukture, kamor spadajo tudi prostori, v katerih delujejo zavodi in društva. Poleg tega je občina tista, ki naj bi bila zainteresirana za kvalitetno življenje svojih občanov, torej tudi za delovanje knjižnic. Knjižnica oziroma vodstvo je dolžno zagotoviti pogoje, ki si jih uporabniki, zaposleni in predvsem kultura zaslužijo.
Včasih je po njeno očitno potrebno poseči po radikalnih posegih, da se tudi ustanovitelji zavedo, kaj je njihova dolžnost. Knjižnica ne more pristati na delovanje v vsakršnih pogojih. Uporabniki, knjižnice in kultura so vredni dostojnih pogojev za delovanje. Ga. Podbrežnik meni, da je včasih res treba zaostriti situacijo, ne pa pristati na ignoranco lokalne oblasti.

Na spletni strani ZBDS, so napisani tudi poslanstvo in cilji sekcije:
  • promovira dejavnost splošnih knjižnic in širi zavest o pomenu knjižnične dejavnosti v sodobni slovenski družbi,
  • pospešuje strokovni razvoj splošnih knjižnic ter povezuje knjižničarje v nacionalnem in mednarodnem okolju,
  • skrbi za ugled bibliotekarske stroke in knjižničarjev
Svoje poslanstvo uresničuje tako, da:
  • organizira odmevne promocijske akcije in obvešča javnost o dejavnosti knjižnic,
  • organizira izobraževanja in spodbuja izmenjavo dobre prakse,
  • spodbuja razvoj storitev za uporabnike s posebnimi potrebami,
  • vzpostavlja sodelovanje in partnerstva med knjižničarji in z različnimi organizacijami v lokalnih skupnostih,
  • informira knjižničarje in spodbuja njihovo medsebojno komunikacijo
Vprašanja, ki so sledila so: Ali so in na kakšen način so obvestili javnost, da v Cerkljah Osrednja knjižnica Kranj NE zagotavlja knjižničarskih storitev? Ali pa da občina ne zagotavlja ustreznih prostorov? Zanima nas je kaj potem konkretno pomeni da sekcija vzpostavlja sodelovanje in partnerstva med knjižničarji in z različnimi organizacijami v lokalnih skupnostih in če so že izdali kakšna mnenja, ki so javno dosegljiva. Ali se jim zdi, da bi bilo potrebno v tem konkretnem primeru kontaktirati župana in direktorja?
V odgovoru dne 11. 2. 2009 nas je ga. Breda Podbrežnik najprej napotila na Zvezo splošnih knjižnic. Napisala nam je, da Sekcija brez soglasja Melite Ambrožič, predsednice ZBDS ne more dajati takšnih javnih mnenj, ki presojajo pravni vidik ali vidik poslovne plati delovanja knjižnic ali občin. (Čeprav nas je zanimalo le njeno strokovno mnenje o zaprtju.) Če bi jih kranjska knjižnica prosila za mnenje (očitno jih ni), bi ga izvršni odbor oblikoval s soglasjem dr. Ambrožičeve. Nihče od naštetih pa po njeno nima pristojnosti, da se kakor koli odloča o zadevi, ki je stvar izvajanja ustanoviteljskih pravic in odnosa občine do knjižnične dejavnosti.
Nadalje meni, da ni mogoče, da bi lahko obveščali javnost o tem, kaj se v vsaki knjižnici dogaja in da bi vzpostavljali partnerstva v vsakem lokalnem okolju z mnogimi organizacijami, ker bi s tem presegali njihove pristojnosti.
Sicer nas je napotila na g. župana Cerkelj na Gorenjskem, sama pa razume potezo kranjske knjižnice, saj mora ta opozoriti ustanovitelja, da vsakršen prostor ni dovolj dober za knjižnico. Njeno osebno mnenje je, da se mora tudi lokalna skupnost prizadevati, da imajo ljudje tisto, kar jim po zakonu pripada.
Biblioteam se je motil, Janez se je motil, tudi Sekcija očitno ni odgovorna.
Sam pa sem ostal brez besed... kako lahko katerikoli knjižničar pristane na to, da je izsiljevanje z zaprtjem knjižnic očitno povsem razumljiva praksa?! Kako se lahko strokovnjak tako izogiba strokovni presoji problematike? Strokovna društva in sekcije ne podajajo strokovnih rešitev ampak imajo pokrite oči, ušesa in usta.

Ugotavljanje, kje lahko dobi knjižnica strokovno svetovanje o problemih, ki se pojavljajo ob delu, je očitno pravo detektivsko delo. Upam, da bo Biblioteamu uspelo napisati postopek, kaj mora storiti knjižnica, ko naleti na težave.

Dodatek 1:

Predstavnica Sindikata zaposlenih v knjižničarstvu in informacijski dejavnosti ga. Sabina Fras Popovič te novice ne pozna.


Nacionalni svet za knjižnično dejavnost
se bo z omenjeno problematiko nedvomno seznanil na prihodnji seji sveta, ki bo po vsej verjetnosti prvi teden marca. Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, ki je strokovno posvetovalno telo za področje knjižnične dejavnosti in opravlja naloge, določene z Zakonom o knjižničarstvu in s sklepom Vlade Republike Slovenije o ustanovitvi Sveta, deluje in odloča na sejah. Glede na določbe poslovnika predsednik skliče sejo po potrebi oziroma takrat, ko je zagotovljena sklepčnost. Za prihodnjo sejo svet še ni prejel predlogov za obravnavo. Biblioteam je dal pobudo, da se tudi Nacionalni svet za knjižnično dejavnost seznani s problematiko Knjižnica Cerklje na Gorenjskem - enote Osrednje knjižnice Kranj.

Dodatek 2:

ZBDS: Melita Ambrožič (predsednica), 14. 2. 2009
"O zaprtju knjižnice nisem bila seznanjena in ga v tem trenutku težko komentiram, ker ne poznam ustanoviteljskih razmerij med matično knjižnico in za financiranje pristojno občino. Je pa dejstvo, da imajo mnoge knjižnice težave pri zagotavljanju sredstev za njihovo dejavnost (vzroki so različni kot so različni tudi financerji dejavnosti), in glede na načrtovano omejevanje porabe sredstev za javni sektor bodo verjetno t. i. javne službe kmalu še v slabšem položaju (podobnim dogajanjem smo priča tudi v drugih državah).
Zaprtje katerekoli knjižnice zato prav gotovo ni posledica tega, da bi zaposleni poskušali izbrati "najlažjo pot" za razrešitev določene problematike.
Anketa, ki jo vidim na Biblioblogu bi se pa morala pojaviti na kakšni spletni strani, ki jo obiskujejo predvsem tisti, ki naj bi knjižnice uporabljali (v primeru Cerkelj npr. Gorenjski glas ipd.). Zakaj? Da iz knjižničarskih krogov razmišljanje o problematiki prenesemo v okolje, ki bi moralo biti zainteresirano, da prebivalci berejo, so informirani, se v knjižnicah družijo...
ZBDS je neprofesionalna organizacija, brez zaposlenih, tudi brez strokovne službe, ki bi lahko sproti spremljala dogajanja in hitro reagirala nanja - člani organov pač delamo zanjo v svojem prostem času (ki ga je pa žal vedno manj) in ob številnih drugih obveznostih."

Dodatek 3:

Občina Cerklje na Gorenjskem: Franc Čebulj (župan), 16. 2. 2009
"Izposojevališče Osrednje knjižnice Kranj se v Cerkljah nahaja v prostorih osnovne šole Davorina Jenka. Odprto je že več kot deset let. V vsem tem obdobju je Občina Cerklje le v februarju 2006 prejela en dopis, da je temperatura v prostorih nizka, nato občina o kakršnihkoli težavah ni bila informirana.
Zato je bilo toliko bolj neprijetno presenečenje enostranska odločitev ravnatelja Osrednje knjižnice Kranj, da se izposojevališče 8. januarja zapre in ostane do nadaljnega zaprto. Naslednji dan, to je 9. januarja, je ravnatelj napisal še obvestilo o zaprtju in ga naslovil na župana Občine Cerklje.
Z žalostjo ugotavljamo, da bi se zadeva zagotovo lahko rešila z dogovorom med občino, knjižnico in šolo, saj bi zaposleni v šoli (hišnik) ali zaposleni v občinski upravi (skrbnik za športno dvorano) lahko eno uro pred začetkom poslovanja izposojevališča poskrbel za vklop ogrevalne naprave in s tem zagotovil primerno temperaturo v prostorih v času, ko se v njih nahajajo zaposleni v knjižnici in obiskovalci oz. uporabniki knjižnice, če bi nas o tem kdo predhodno obvestil.
Popolnoma nerazumljiva se nam zdi odločitev ravnatelja Osrednje knjižnice Kranj, da najprej zapre izposojevališče, nato o tem obvesti občino in šele nato naroči izdelavo strokovnega mnenja in predračuna za ureditev ogrevanja, s katerim nato seznani občino.
Kot župan Občine Cerklje na Gorenjskem si vseskozi prizadevam tako za gospodarski kot za kulturni razvoj občine, zato je bilo v zadnjih nekaj letih veliko storjenega prav na zagotovitvi boljših pogojev za delovanje kulturnih društev in ustanov. Največji pridobitvi sta zagotovo odprtje Kulturnega hrama Ignacija Borštnika - dvorane z več kot 400 sedeži in pripadajočimi prostori v letu 2007 ter pričetek rekonstrukcije in spremembe namembnosti Petrovčeve domačije, zaščitenega kulturnega spomenika, v katerih bodo tudi novi prostori knjižnice v Cerkljah. Izgradnja, ki je sofinanciranja s sredstvi EU, se je začela leta 2007 bo zaključena v septembru letošnjega leta, tako da bo že jeseni knjižnica poslovala v povsem novih in bistveno večjih prostorih. S tem bomo nastalo situacijo rešili v zadovoljstvo zaposlenih in obiskovalcev oz. uporabnikov knjižnice.
Sedaj pa upamo, da se v sedanjih prostorih izposojevališče čimprej odpre - vedno smo pripravljeni na dialog, da za teh mesecev delovanja v obstoječih prostorih najdemo rešitev, ki ne bo zahtevala dodatnih finančnih vlaganj, bo pa omogočila poslovanje izposojevališča. Vas pa - kot skupino mladih in aktivnih ljudi - vabim, da nas obiščete v Cerkljah, si ogledate novi objekt in sodelujete pri dokončanju investicije, to je predvsem pri opremi prostorov, izrazite svoja strokovna stališča in tako nam pomagate ustvariti aktivno politiko in spremembo na boljše. "
Original dopisa hranimo v uredništvu Bibliobloga.
Biblioteam se bo z veseljem odzval povabilu na sodelovanje.

18 komentarjev:

  1. Lepo da se zavzemate za odprtost knjižnice.
    Nisem pa zasledila, da bi kdo protestiral, ko je vaša kolegica knjižničarka / študentka bibliotekarstva delala 4 ure dnevno pri manj kot 10 stopinjah.
    Verjetno to ni tako pomembno in bi bilo po vašem bolje, da bi ostala knjižnica odprta, kljub mrazu in kljub temu, da v času ko ni pouka, nima dostopa do sanitarij.

    OdgovoriIzbriši
  2. Komentiramo lahko seveda le takrat, ko so nam določene informacije dane na razpolago. Ne razumem pa zakaj je dotična študentka "prenašala" tovrstno stanje? Zakaj stanje ni bilo prijavljeno na ustrezne inštance oziroma vsaj kje omenjeno? V tej zgodbi gre v veliki meri izključno zato, da za poslovanje knjižnice niso bila zagotovljena sredstva. Zaprtje knjižnice je le posledica tega stanja. Ob trenutek ko se knjižnica že zapre pa je neprimerno težje postopati kot takrat, ko je še odprta.

    OdgovoriIzbriši
  3. Po mnenju župana, ki je bil objavljen v Gorenjskem Glasu, bi bilo treba v knjižnici le uro pred začetkom obratovanja prižgati ogrevanje, za kar bi lahko poskrbel šolski hišnik! Verjetno tudi za sanitarije. Očitno se je direktor namesto iskanja rešitev raje odločili za zaprtje. Kako strokovno in ustrezno!

    In kaj je delala študentka sama v knjižnici? Ali je to kader, ki je ustrezen?

    OdgovoriIzbriši
  4. V knjižnici NI ogrevanja.
    Šola je po končanem pouku zaprta.
    Glede na obisk knjižnice kader zadostuje in lahko popolnoma ustrezno poskrbi za obiskovalce.

    OdgovoriIzbriši
  5. popravek: V knjižnici so radiatorji venda ne ogrejejo prostora (v najboljšem primeru so mlačni), električna pečka prav tako ne zadostuje.

    To ni prva zima odkar je knjižnica odprta in knjižnica je zaprta samo začasno - delo se bo nadaljevalo normalno takoj ko bo prostor primeren za delo.

    Da se ne bomo narobe razumeli - se strinjam, da bi prostor moral biti ne glede na vreme vedno primeren za delo in da bi knjižnica morala biti odprta celo leto. Vendar je glede na okoliščine trenutno bolje, da je knjižnica zaprta. Do "odjuge".

    OdgovoriIzbriši
  6. Anonimni: če bi bila edina postavka za kader - število obiskovalcev knjižnice, potem je pravzaprav brez pomena, da obstaja knjižničarstvo kot profesija. Knjižnica mora rasti z rastjo uporabnikov, takšno in drugačno - to pa lahko zadosti le kakovosten in izobražen kader. V nasprotnem primeru je knjižnica samo zato da je. Sama sebi namen.

    Vendar vsi vemo, da temu ni tako.

    OdgovoriIzbriši
  7. Bravo, da ste se lotili teme tudi strokovnjaki za knjižničarstvo.
    Pred dobrim mesec, ko sem iz medijev slišal za zaprtje in vzrok le tega, sem prvo mislil, da gre za neslano šalo. Zmrzal! Pa saj hudiča nismo ena izmed bivših republik SSSR nekje daleč na severu!?
    Po več kot enem mesecu se mi zdi milo rečeno žalostno, da se dve organizaciji, ki bi morali delati v dobro »naroda« ne uspeta dogovoriti, kako problem rešiti.

    OdgovoriIzbriši
  8. V članku zgoraj si preberite še plat zgodbe, kot jo podaja župan Cerkelj gospod Franc Čebulj. Pri nastali situaciji smo najprej preverili komunikacijske kanale med akterji - vsem smo pisali in v 90% smo tudi dobili odgovor, kar je pohvalno, saj to pomeni da so tovrstne inštitucije odprte navzven in pripravljene komunicirati. Žalostno je le to, kot pravi PAP v zgornjem komentarju, da se dve organizaciji ne znata med seboj zmeniti in rešiti preprostega problema, ne da se pere umazano perilo v javnosti. V odgovorih lahko namreč zaslutimo, da tretje osebe, ki bi tu posredovala preprosto ni - vlogo mediatorja noče prevzeti nihče. Vsaj do tega trenutka ne...

    OdgovoriIzbriši
  9. Po drugi strani pa je v veselem decembru precej študentov delalo na stojnicah v centru Ljubljane več kot 6 ur v mrazu pod 0 stopinj.

    Dokler je v prostoru vsaj elektrika, se z relativno nizkimi stroški lahko vedno zagotovi ogrevanje. V času plinske krize se veliko ljudi kar znašlo, ena knjižnica pa se ne more.

    In zakaj ne more imeti knjižničarka dostopa do sanitarij? Če druga ne, se lahko delovni čas prilagodi na odprtost šole. Keri heci so na Gorenjskem ;-)))

    OdgovoriIzbriši
  10. To so nadvse nesrečni heci, ki jih ne smemo in jih tudi ne bomo tolerirali. Tukaj sta samo dve možnosti - ali bo občina zagotavljala nemoteno delovanje knjižnice ali pa ne bo. Če občina sredstev ne zagotavlja, bo pač zaradi neizpolnjevanja obveznosti nosila vso odgovornost. Če ne prej - na naslednjih volitvah, kjer bomo takšne zadeve nedvoumno zopet pripeljali na plano.

    V branje: Osnutek proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem, kjer je navedena tudi postavka na to tematiko.

    Primerjava med delom na stojnici pa tu na žalost ni na mestu (hruška in jabolka :) ).

    OdgovoriIzbriši
  11. Mitja, slišim, da si povabljen na Sejo ZBDS, da podrobneje predstaviš Predsedstvu ZBDS svoje zamisli. Pohvalno.

    OdgovoriIzbriši
  12. Na današnji seji predsedstva ZBDS se žal ni nič diskutiralo o problematiki zaprte knjižnice. Tako nisem mogel predstaviti svojih zamisli o delu ZBDS pri tem konkretnem primeru. Sem pa izvedel, da je Biblioblog zelo bran v teh krogih.

    OdgovoriIzbriši
  13. Pohvalno, da je blog v teh krogih zelo bran, še lepše bi bilo (od teh krogov), če bi se več vključevali v razpravo, saj imajo škarje in platno v rokah (vsaj za nekatera vprašanja), zanimivo bi bilo tudi slišati mnenje tistih, ki neposredno odločajo o stroki in društvu.

    Mi zna kdo povedati, kaj se dogaja z DB Ljubljana?

    OdgovoriIzbriši
  14. Tudi o DBL se ni razpravljalo.

    Po neuradnih informacijah sem izvedel, da DBL že več let ni imel občnega zbora, statut ni urejen z zakonodajo, predsednica ne opravlja svojih dolžnosti. Zaradi finančnega poročila bi morali pristojni že zdavnaj "izbrisati" društvo.

    Nihče si ne upa (ali ne sme - baje je problem pri direktorjih knjižnic, ki ne dovolijo porabe službenega časa) prevzeti odgovornosti za vodenje prostovoljnega društva. Letos bo drugo leto zapored, ko bo v poročilu ZBDS pisalo: "Društvo bibliotekarjev Ljubljana vodi Smiljana Pejanovič iz Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani. Več o dejavnosti društva je dostopno na spletni strani: http://www.dbl-drustvo.si/. Društvo poročila in načrta dela ni posredovalo." V takšni situaciji je dejansko lažje ustanoviti novo društvo kot oživeti staro.

    Zanima me, kako je možno, da delujejo sekcije, v katerih so člani iz DBL, ki pa ne obstaja več. To drevo je brez korenin.

    Sam sem bil član kot študent, potem pa sem, ko ni bilo nobenega občnega zbora, preprosto nehal plačevati članarino. Sam bom z veseljem pomagal pri ponovni vzpostavitvi društva. Pa ti, Janez? Pa drugi člani DBL? Vsaj njegovega predsedstva? Očitno DBL za nekatere ni prinašal dovolj koristi da bi se želeli ukvarjati z njim.

    OdgovoriIzbriši
  15. Hudo mi je, da je nekoč elitni del (s tem nikakor nočem zmanjševati pomena in ugleda drugih področnih društev!) slovenske bibliotekarske srenje društveno danes v takem stanju. Članarino še plačujem in pričakujem, da Društvo s tem denarjem korektno ravna (delež, ki ostaja za DBL), odgovora na pisno vprašanje, kaj se z društvom dogaja in zakaj so na spletišču DBL nekaj mandatov neažurirani podatki, od predsednice DBL nisem dobil. Kot član ne dobivam nobenih obvestil, na spletu jih ne najdem, so le novice o izletih (tu in tam, še danes pa straši mastno rdeče vabilo na Ötzija za lani). Že »sto let« nisem bil na skupščini, ker za nobeno nisem izvedel pravočasno (dokler so še bile). Imam pa tudi bridko izkušnjo (osebno in tudi na račun nekaterih drugih kolegov), ki me je spodbudila k pisanju članka v KN (I.K.:Ob strokovnem posvetovanju "Profesionalnost in kakovost v knjižničarstvu" ali: koliko je
    bibliotekarsko društvo res še moje društvo? KN, 1999, št. 11, str. 1-2 – Mitja, tokrat boš moral seči po papirju!).

    Tudi sam sem bil predsednik DBL dva mandata (od 1987 do 1991, torej zadnja mandata v času Jugoslavije) in vem, kaj to pomeni za posameznika. V tistih časih smo večji del s to funkcijo povezanih nalog delali »doma«, torej popoldne, ponoči in za vikend . . . Vem, da nujno kdaj trpi tudi služba, ker je treba določene stvari opraviti v dopoldanskem času. Pred sprejemom funkcije je treba pač premisliti, ali bo zdržalo – tako v službi kot doma. In če en mandat ne znese, zakaj še naslednji mandati . . . ?

    Objavljeni statut društva je bil sprejet leta 1997 in se sklicuje na Zakon o društvih iz leta 1995. Bojim se, da s takšnim zaostajanjem za časom ne bomo prišli daleč. Tudi to je ena od slik bibliotekarja (bibliotekarstva) v očeh javnosti. Pa jočemo, kako nas družba ne ceni in je naš status pri tleh. Ne vem, kako je s formalnim finančnim poročanjem državi. Za mnenje (ukrepanje) bom zaprosil predsedstvo ZBDS, ki gotovo mora v taki situaciji nekaj narediti.


    Ni mi vseeno, čeprav od ljubljanskega društva že desetletje in več res čisto ničesar nisem imel (razen kakšne slabe volje in razočaranja, kot sedaj). Globoko v sebi se pač počutim člana skupnega slovenskega društva (ZBDS), čeprav vem, da je formalno drugače . . . Član sem že uhuhuhu let in nikoli nisem gledal na to, kaj bom imel od društva, lepo mi je bilo, če sem lahko delal s kolegicami in kolegi, ki smo imeli skupne cilje, potem pa smo se zagrebli in skušali cilje doseči. Če smo jih dosegli, mi je društvo dalo dosti! Največ.

    Ja, pri sanaciji bi pomagal, če bi bila konstruktivna klima in pravšen tim.

    OdgovoriIzbriši
  16. Janez, predlagam da se ta tematika uvrsti pod svojo temo in vas obenem sprašujem, če vam lahko dodelim privilegij za kreiranje objav, da ne boste odvisni samo od komentiranja (s tem vas seveda ne obvezujem k pisanju!).

    OdgovoriIzbriši
  17. Razprava o DBL se je "prijela" in dobil sem že tudi nekaj na pol uradnih informacij, ki so zaskrbljujoče . . . O tem bomo gotovo še spregovorili, tudi bolj konkretno in konstruktivno, da se bi kaj spremenilo. Verjamem, da je precej kolegov in kolegic, ki bi si želeli drugačno društvo in bi bili za to pripravljeni tudi kaj narediti.

    Vprašanje strokovnih izpitov z mnenji, idejami in predlogi (??) čim širšega kroga poznavalcev in vpletenih pa sploh kriči po obravnavi. Novi dokument pa še kar zori na Ministrstvu . . . Za začetek bi me zanimalo, kaj meni o sedanjem sistemu strokovnih izpitov (vključno z vsebinami in predavatelji/izpraševalci) Sekcija študentov bibliotekarstva kot organ ZBDS. Pa seveda mnenje vseh vas/nas, ki se potikamo po tem blogu.

    Oznake v oblačku pa so čisto nekaj drugega, lepo :-) (hehe, slovenski "posebni" znaki seveda spet delajo zmedo in se posortirajo na konec abecede, treba bo izumreti ali pa sprejeti slogleščino).

    Ja, Tilen, velja za privilegij, čeprav ničesar ne obljubljam. Hvala. (Pa dogovorjeni "ti", kajne . . .)

    OdgovoriIzbriši
  18. Janez, je dogovorjeno. Čeprav mi je tovrstna zadeva na trenutke železna srajca - "Old habits die hard". :)

    OdgovoriIzbriši