8.4.10

Spremembe in dopolnitve Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični stroki

Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični stroki je star dobro leto, o njem smo tudi na Biblioblogu že precej razpravljali. Na dveh razpisnih rokih je leta 2009 pridobilo strokovne nazive 256 knjižničnih delavcev, od tega 222 iz splošnih knjižnic, 17 iz nacionalne knjižnice, 11 iz visokošolskih knjižnic in 6 iz specialnih knjižnic. Že od vsega začetka je bil pravilnik deležen mnogih pomislekov in kritik, upravičenih in tudi ne. Marsikatero pomanjkljivost je pri svojem delu v praksi občutila Komisija za podelitve nazivov v knjižnični dejavnosti, ko je pregledovala in ocenjevala prispele vloge in jih skušala umestiti v določila Pravilnika in spremljajočih Meril za ocenjevanje strokovne usposobljenosti. Tako je nastal predlog za nekatere najnujnejše spremembe in dopolnila, o katerem je razpravljal tudi Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, Ministrstvo za kulturo pa je dalo predlog Sprememb in dopolnitev Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični stroki v javno razpravo, ki bo trajala do 15. aprila. Nekateri pomembni deležniki, vpleteni v knjižnično dejavnost, so se s predlogi in mnenji že oglasili. Želimo si, da bi Ministrstvo za kulturo ob zaključku javne razprave poslane predloge tudi objavilo.

Že od začetka veljavnosti Pravilnika in Meril so bila mnenja glede zahtevanih pogojev zelo deljena.
Pogoji za imenovanje v naziv so:

  • primerna izobrazba
  • opravljen bibliotekarski izpit
  • delovne izkušnje na področju knjižnične dejavnosti
  • opravljanje strokovnega dela
  • strokovna usposobljenost za opravljanje strokovnega dela
Naj na kratko osvežimo spomin, da temeljijo merila za ocenjevanje strokovne usposobljenosti in uspešnosti na naslednjih sklopih strokovne dejavnosti knjižničnih delavcev:
  • I. Objave in urejanje publikacij
  • II. Predavanja
  • III. Delo pri projektih, v delovnih skupinah in razstave
  • IV. Pedagoška dejavnost in popularizacija
  • V. Dejavnost
  • VI. Delo v strokovnih telesih in združenjih
  • VII. Izobraževanje in usposabljanje
  • VIII. Priznanja in nagrade
Tudi javna razprava ponovno kaže dileme, o katerih smo na Biblioblogu že razpravljali in o katerih vas sprašujemo v tokratni anketi:
  • Kaj menite o zahtevanih delovnih izkušnjah, ki so potrebne za posamezne nazive (v letih)?
  • Kako stroge naj bodo zahteve za ugotavljanje strokovne usposobljenosti?
Oddajte svoj glas!

8 komentarjev:

  1. Odvisno, kaj hočemo s tem doseči. Meni osebno je najbolj sporna korelacija med delovnimi izkušnjami (ali je študentsko delo tu upoštevano?) in nabranimi točkami. Govorim o pogojevanju, da ima lahko nekdo nabranih 500 točk, pa šele polovico nabranih let. Sam hočem namreč videti objavljeno znanstveno raziskavo, ki nesporno ugotavlja premosorazmerno povezavo med leti in nabranimi točkami. Pa pustimo ob strani Matejevo načelo:"Kdor ima, mu bo še dodano." Zavračam namreč ideologijo v smislu:"Bolj siv, bolj moder." (pustimo ob strani stari grški parlament ali pogojevanje raznih poklicov z leti, kot je to lahko sodnik) Ali pa:"V stroki delam že 30 let in vem skoraj vse." (op.p. Delaj še 10 let, pa boš res vedel....vse. / sarkazem off). Iz mojega vidika bodo najbolj sporni ravno primeri izjemno sposobnih mlajših ljudi, ki prav zaradi delovne dobe ne bodo dosegli takoj višjega naziva.

    Ali bodo nazivi zaradi tega, ker je nekdo starosta ali pa zato, ker je nekdo izjemno sposoben, vmesna rešitev bo pa izjemno težka (in prav k temu stremimo). In smo zopet na začetku - kaj bomo s tem dosegli? Kaj je namen - spoštovanje, boljša plača, kaj tretjega?

    OdgovoriIzbriši
  2. Tukaj je več zanimivih vprašanj. Mene interesira po eni strani velika različnost med visokošolskimi, specialnimi in splošnimi knjižničarji, ki jih Pravilnik "tlači" skupaj, po drugi pa me zanima od kdaj šolski ne delajo v knjižničarski stroki?

    OdgovoriIzbriši
  3. @Tilen, srž je v tvojem prvem stavku: Kaj hočemo s tem doseči? Ali to vemo?? O tem nihče ne govori, ne razpravlja, ne potrjuje in ne zavrača . . . meni se zdi prav ta odnos strokovne javnosti (torej NAS) še najbolj sporen. Nekateri vendarle (ne čisto odkrito) priznavajo, da gre za dvigovanje plače (kakor komu, odvisno, kdo je tvoj minister!). Zato tudi eden od aktualnih trendov, da bi se strokovna zahtevnost za doseganje nazivov (še) zmanjšala in potem še toliko bolj temeljila na »časovnem faktorju« (že zdavnaj popljuvani prisedeni nazivi).

    Meni korelacija med delovnimi izkušnjami (trajanje) in strokovnostjo ni sporna, vprašljiv pa je seveda koeficient (trajanje v odnosu na pridobljeno strokovnost), predvsem zato, ker je preveč subjektiven in odvisen od posameznika in praktično nemerljiv in zato neugotovljiv. Ampak tako je vse v življenju . . . meja polnoletnosti (18 ali 21? Ponekod lahko volijo šele z 21 leti, v vojsko ubijat ali se pustit ubit pa že s 16 . . .), trajanje študija (prej 8, zdaj 5 semestrov do diplome), starostna meja za šoferski izpit (petdesetletni »izkušeni« šoferji smo včasih za volanom večji norci od šestnajstletnika z očetom ob sebi . . .), pravnik lahko šele po določenem času dela pravosodni izpit, zdravnik specializacijo, razpisi za zaposlitev zahtevajo toliko in toliko let delovnih izkušenj (ne pa količine in kakovosti znanja!) ipd.

    Delovna doba ne prinaša neposredno nobenih točk!

    Ne, študentsko delo ni všteto, ker Pravilnik izrecno določa ». . . Za eno leto delovnih izkušenj na področju knjižnične dejavnosti se šteje delo s polnim ali najmanj polovičnim delovnim časom v trajanju 12 mesecev. » in ». . . »delovne izkušnje na področju knjižnične dejavnosti« pomenijo delovno dobo strokovnega delavca . . . »

    » . . . izjemno sposobnih mlajših ljudi, ki prav zaradi delovne dobe ne bodo dosegli takoj višjega naziva . . ». Takoj je najbrž malo preuranjeno . . . ? (Jaz bi si za operacijo slepiča želel kirurga, ki ima poleg znanja tudi nekaj delovnih izkušenj!). Prav zato se jaz zavzemam za možnost izjemne predčasne pridobitve naziva (vendar ne kot pravilo), kjer bi izkazano strokovno delo lahko »povozilo« časovno omejitev.

    Ne pozabimo, da gre za zelo široko paleto nazivov na zelo različnih izobrazbenih nivojih od srednje šole do doktorata in posledično strokovnih del, ki jih ti delavci (lahko) opravljajo!

    Meni se bolj kot ta formalna omejitev (ki pa vendarle ni nepomembna) postavlja vprašanje strokovnih in kvalitativnih kriterijev. O njih se nič kaj rado ne razpravlja! Kaj se vrednoti in točkuje (in kaj ne), v kakšnem razmerju so vrednosti postavk, ali lahko nekdo pridobi (relativno visok) strokovni naziv tako rekoč samo z npr. obiskovanjem tečajev, seminarjev, posvetovanj? Torej samo s »pasivnim bivanjem« v stroki. Nekateri bi želeli, da se za strokovni naziv točkuje tudi udeležbo na seminarjih za sindikalne poverjenike (no kidding!). Poznam odklonilno mnenje (institucije) do predloga, da bi bilo potrebno za nekatere višje nazive pridobiti del točk obvezno tudi z objavami. Itd., itd.

    OdgovoriIzbriši
  4. @Mitja, ker gre za strokovne nazive in torej bibliotekarsko stroko, menim, da je ta v različnih vrstah knjižnic več ali manj enaka (ista!), pač nekoliko diverzificirana na »dialekte« (čeprav je res, da se v nemških šolah bibliotekarji že med šolanjem odločijo za smer glede na vrsto knjižnic). Saj imamo tudi šoferski izpit enak tisti, ki se vozimo v službo in tisti, ki vozijo babico na tržnico (celo dirkači skozi rdečo!)! Res pa je, da ta pravilnik nekaterim oslajša plačo, drugim pa ne. Meni se zdi podatek, da je leta 2009 pridobilo strokovne nazive 256 knjižničnih delavcev, od tega 222 iz splošnih knjižnic, 17 iz nacionalne knjižnice, 11 iz visokošolskih knjižnic in 6 iz specialnih knjižnic tozadevno dokaj poveden . . .

    Ja, šolski knjižničarji . . . Pravilnik pravi v 1. členu takole: »(2) Po tem pravilniku so v strokovne nazive lahko imenovani strokovni delavci, ki so zaposleni v knjižnicah iz 7. člena Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02 – ZUJIK; v nadaljnjem besedilu: zakon) in drugih organizacijah, ki delujejo na področju knjižnične dejavnosti, razen strokovnih delavcev v šolskih knjižnicah.« (podčrtal pisec komentarja). Šolski knjižničarji imajo tudi drug(ačen) strokovni izpit . . .

    OdgovoriIzbriši
  5. Vem, da imajo šolski knjižničarji posebej zadeve urejene, ampak vprašanje je tudi tukaj enako: Kaj hočemo s tem doseči? Ali to vemo?? Jaz podpiram poenotenje stroke. Veliko si lahko pomagamo, tudi pri iskanju odgovorov na takšna vprašanja!

    OdgovoriIzbriši
  6. @Janez

    Me veseli, da se strinjamo s tem, kaj je tu največji problem. Od svojega mnenja o korelaciji pa na žalost ne odstopam. Tudi zaradi nasprotovanja tezi:"Tako pač je v življenju.", sem jih že nekajkrat dobil po glavi. Ali je to moj značaj ali pa pač mentaliteta mojim letom primerna, je drugo vprašanje, za katerega ni potrebna razprava :). Vem samo to, da so najuspešnejši tisti, ki delujejo izven takšnih sistemov. Kontra-banalen primer tvojim pravnikom in zdravnikom (pri bibliotekarjih pač ne vidim analogije - kakšno konkretno življenjsko napako lahko 30 letni bibliotekar naredi napram 50 letnemu bibliotekarju, je meni neznanka) je zaposlovanje v Googlu. Tam ne štejejo leta, tam šteje samo znanje. Delovne izkušnje so seveda prednost, vendar je na prvem mestu kakovost posameznika.

    Pravilnik mora definitivno puščati kar nekaj svobode za tiste izjemne, ki bi jih delovne izkušnje "vlekle nazaj" (je pa tudi res, da je tistim res izjemnim ponavadi čisto vseeno kakšno titulo imajo, saj vejo, da je trg delovnih mest za njih popolnoma odprt in lahko v kateremkoli trenutkov dobijo drugo službo - na tem mestu bi si na trenutke resnično želel občasnega vetriča iz privatnega sektorja v javni sektor - kakšna je namreč razlika v dodani vrednosti dveh bibliotekarjev, ki na istem delovnem mestu opravljata enako delo, pa imata različni tituli?).

    Popolnoma pa se tudi strinjam z vprašanjem strokovnih in kvalitativnih kriterijev. Tu bo pač politika naredila svoje.

    OdgovoriIzbriši
  7. Predlog pravilnika o nazivih v bibliotekarski stroki imajo v javni razpravi tudi naši sosedje na Hrvaškem.

    OdgovoriIzbriši
  8. Natančnejši pregled podeljevanja strokovnih nazivov v letu 2010 in nekaj v zvezi s tem povezanih vprašanj je Komisija objavila v 4. številki Knjižničarskih novic .

    OdgovoriIzbriši