1.2.16

Proti internetni nepismenosti ali Internet ne more nadomestiti knjižnic

Med knjižničarji je zaokrožil članek Darje Kocbek Internet ne more nadomestiti knjižnic (Mladina, 28. 1. 2016)

Domnevam, da je bil večini knjižničarjev naslov tako všeč, da so ga širili naprej, češ "Končno tudi v časopisih priznavajo, kako pomembni smo knjižničarji!"

Nisem pa zasledil nobenega vsebinskega komentarja s strani knjižničarjev. Članek se mi namreč zdi popolnoma brez smisla, poln puhlic ter napačnih dejstev.

Članek je prevod gostujočega mnenja Manfreda Schneiderja, profesorja nemške literature na Univerzi v Bochumu v nekem švicarskem dnevniku. Google Translate mi pove, da je naslov, ki je tako všečen slovenskim knjižničarjem, pravzaprav narobe preveden. Glasiti bi se moral: "Proti internetni nepismenosti". To pa je problem, ki se ga moramo slovenski knjižničarji lotiti tudi pri nas samih in nato tudi v družbi. Zadnji stavek ne omenja knjižnic ampak pismenost: "Proti kibernetskemu analfabetizmu se je treba odločno boriti." Vsak knjižničar, ki je delil članek naprej, bi se moral najprej pri sebi zamisliti, kaj je naredil za zmanjšanje internetne nepismenosti?

Tri povezave v članku vodijo na članke istega avtorja. Kaj že znanstveniki menijo o samocitatih? Citat, ki pa žal ni opremljen s povezavo, pa sem našel v odličnem članku iz leta 2013, ki govori o nujni preobrazbi knjižničarstva v informacijski dobi. G. Schneider ga je očitno narobe razumel. Slovenski knjižničarji imamo podobno polna usta sprememb, a do dejanskih sprememb v slovenskem knjižničarstvu žal nikoli ne pridemo.

Mene je najbolj zmotilo, da avtor sploh ne ve, kako deluje Wikipedija. Govori o tem, da se bomo skesano "vračali k materialnim nosilcem podatkov in oprijemljivim informacijskim sistemom, ki so še vedno osnova vsega znanja", za kar pa ne poda niti enega konkretnega dokaza ali vira.
Poudarja, da "neštete povezave v spletni enciklopediji Wikipedija čez čas ne delujejo več." Tisti, ki jo uporabljamo, vemo, da Wikipedija ni Internetni arhiv! Kaj pa knjižničarji delamo glede tega? Je Spletni arhiv NUK (ki ne arhivira niti vseh spletnih strani slovenskih knjižnic) dovolj dober? Najboljši članki na Wikipediji seveda še vedno večinoma temeljijo na tiskanih virih. Že vsaj 10 let pa vemo, da je bolj zanesljiva in tudi bolj dostopna kot najbolj razširjena tiskana enciklopedija.

Vprašanje o tem, kaj se bo z Wikipedijo zgodilo v prihodnosti je zelo pomembno! Knjižničarji bi morali mnogo več delati na tem, da se ohrani. Ste kdaj že prispevali za njeno delovanje? Ste sodelovali pri pogovorih o njeni prihodnosti? Ali ste samo odpovedali oddaljen dostop do Britannica Online in tako "prihranili" denar?

O razliki med internetni, tehnološki in informacijski nepismenosti pa kdaj drugič.

Prosim kolege knjižničarje, da članek, ki bi ga radi širili med kolegi, drugič preberete bolj pozorno. In še bolj pomembno, da če že širite članke, jih vsaj z nekaj besedami komentirajte. Da vemo, ali se s člankom sploh strinjate in kaj v članku vam je bilo najbolj všeč.

27.1.16

Statistika Bibliobloga

Dne 23. januarja 2016 se je v prostorih Centralne ekonomske knjižnice, Univerze v Ljubljani odvijalo strokovno srečanje Društva bibliotekarjev Ljubljana, na temo Pisana beseda v knjižničarstvu. Zadnji prispevek na srečanju, je vseboval predstavitev Bibliobloga. 

Če si ogledamo povprečni obisk za obdobje enega leta. 

Dnevno nas  v povprečju obišče 16 bralcev, ta številka v obdobju enega tedna v povprečju znaša malo več kot 200, v obdobju enega meseca pa dosežemo rezultat 620 bralcev.



Po starostnih skupinah prevladujejo bralci med 25-34. letom. Gre za mlade aktivne knjižničarje. Visok delež med 18 in 24. letom lahko pripišemo študentski populaciji. Najmanj pa je bralcev po 65 letu starosti. Predvidevamo, da gre tu že za upokojene knjižničarje, ki tudi na splošno niso veliko spletno aktivni. 




Razmerje med ženskim in moškim bralstvom je približno 50/50 %. 






Če pogledamo kakšen je svetovni zemljevid rednih bralcev našega bloga. 

Največ bralcev seveda prihaja iz Slovenije. Teh je sicer nekaj manj kot 1000, kar predstavlja ca. 93%. Sledijo bralci iz Hrvaške, berejo pa nas tudi Nemci, Španci, Italijani in Britanci. 

V Sloveniji nas največ berejo v Ljubljani. Malo več kot 500 rednih bralcev. Sledi Maribor s približno 140 bralci, nato pa še Celje in Kranj, ter preostali manjši kraji. 



Glede na obisk med rednimi bralci in bralci, ki prihajajo na Biblioblog kot novi smo v letih obstoja vzpostavili razmerje približno 50% / 50% . Torej v lanskem letu smo na približno 500 že obstoječih stalnih bralcev, pridobili še 500 novih, ki so nas obiskali prvič.





Naši cilj in vizija bodo še naprej ostali enaki. Želimo si vzpostaviti najbolj obiskano spletno mesto, kjer se bodo zbirala strokovna mnenja ter komentarji vseh, ki so zainteresirani za razvoj knjižničarstva v Sloveniji in svetu. Zato vas ponovno vabimo k komentiranju naših objav ter s tem k vzpostavljanju konstruktivnega diskurza med stanovskimi kolegi.

26.1.16

Pisana beseda v knjižničarstvu


Dne 23. januarja 2016 se je v prostorih Centralne ekonomske knjižnice, Univerze v Ljubljani odvijalo strokovno srečanje Društva bibliotekarjev Ljubljana, na temo Pisana beseda v knjižničarstvu. Glavni namen srečanja je bil, spodbuda k objavljanju informacij o dejavnostih v knjižnicah in stroki. Prvo predavanje o pisanju strokovnih prispevkov je vodila ga. Melita Ambrožič.

Melita Ambrožič: Strokovni prispevki – kdo, kdaj, zakaj, kako …
Čeprav je za pisanje strokovnega besedila primeren vsak, pri piscih besedil pogosto prihaja do samorefleksije in občutka izpostavljanja. Prispevki pomenijo način komuniciranja, razvoj veščin pisnega izražanja ter spodbujajo razmislek in razpravo o določenem strokovnem vprašanju. Pri pisanju ne smemo dopustiti, da bi pred veseljem do pisanja prevladale habilitacije in seštevanje točk. V pomoč kdaj pisati, nam je tudi lahko spremljanje medijev, kdaj se knjižnice pojavljajo v njih. Pomembno je, da se vnaprej odločimo, ali bomo pisali znanstveni ali strokovni članek, ter temu ustrezno prilagodimo tudi samo strukturo članka. Pozorni moramo biti na zgradbo, strukturo prispevka, sestavne dele, znanstveno opremo (citiranje, opombe, reference, …), način predstavitve podatkov, povzetke, priloge, spoštovanje avtorskih pravic, jezikovno pravilnost in terminološko ustreznost.

Janez Jug: Tipologija dokumentov v luči raziskovalne dejavnosti in v luči Meril za ocenjevanje strokovne usposobljenosti Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti
Sistem tipologiranja dokumentov obstaja že od maja 1996. Pred tem je od začetkov COBISSa Univerza v Mariboru uporabljala svojo bibliografijo, Univerza v Ljubljani pa je vodila poročila o delu. Poleg člankov in monografij so kasneje v tipologijo vključili še izvedena dela oz. t. i. dogodke. Trenutno v bazi SICRIS razvijajo prototipno orodje za izpise za potrebe habilitacij. Pri projektu trenutno že sodelujejo Univerza na Primorskem, Fakulteta za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani in Univerza v Mariboru. Trenutno vrednotenje raziskovalne dejavnosti urejata Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti s prilogo o Bibliografskih merilih znanstvene in strokovne uspešnosti ter Pravilnik o imenovanju v strokovno usposobljenost v knjižnični dejavnosti.

Nevenka Mandelj: Bloganje
Ga. Mandelj nam je predstavila svojo izkušnjo z bloganjem, za katere jo je leta 2014 navdušila njena pripravnica Urška Bajdič. Na spletnih izobraževanju o e-twinning-u je bila ena izmed nalog tudi vzpostavitev lastnega bloga. Prvotni blog Preprosto knjižničarka, je zdaj prestavljen na novo domeno Preprosto Nena. Za potrebe šolske knjižnice je vzpostavila tudi blog Vrata v knjižnico – vrata v svet. Pri blogu Mladi knjižničarji 2015/2016 pa gre za interesno dejavnost, pri kateri ji pomagajo učenci OŠ Litija.

Tina Drolc: Izzivi komuniciranja z mediji v knjižnicah
Ljudje komuniciramo z različnimi mediji, ki so tudi različno aktivni (dnevno časopisje, lokalni mediji …) Potrebno je poznati tudi specifične značilnosti posameznega medija: televizije, radija, tiska. Glavno vprašanje tukaj je, kaj želimo medijem in s tem javnosti sporočiti. Značilnost javnosti je v tem, da so specifične, saj nastajajo same. Lahko so tudi večpomenske. Poznamo tri osnovne skupine: latentna brezbrižna javnost, zavedna javnost in aktivna javnost. Pri podajanju informacij, se moramo zavedati razlik med informacijo in novico, zato je določeno informacijo vedno priporočljivo predstaviti kot dogodek. 58% objavljenih informacij je zgolj predelava že obstoječih, 16% predstavlja neformalne priložnosti (zarekle informacije) in zgolj 26% je dejansko iskanih informacij. Pozorni moramo biti, kaj želimo povedati, kaj mediji želijo slišati ter koliko medijske pozornosti imamo, saj zgolj celovita, usmerjena in vodena komunikacija omogoča spremembo mišljenja.

Digitalna omrežja dandanes predstavljajo vzporeden digitalen svet. Preseči moramo razmišljanje »dinozavrov«, ki načrtujejo testiranje. Tu lahko sami določimo pravila; komuniciramo 24 ur na dan, zgolj 2 dni v tednu … Pomembno je, da zelo dobro poznamo svojega uporabnika. Cilj vsake komunikacije z mediji je namreč objava. Kakovost ima tu prednost pred količino, zato tu velja načelo obrnjene piramide: najprej ključno sporočilo, nato zgodba in šele na koncu ozadje.

Novinarska konferenca naj bo sestavljena iz sklica, vabila in gradiva za novinarje. Pri vzpostavitvi kriznega modela pa upoštevamo, da z mediji komuniciramo šele, ko poznamo dejstva, definiramo poslovni ali komunikacijski cilj, definiramo ključne 3 javnosti, komunikacijske kanale in orodja. Osnovno sporočilo je predstavljeno na novinarski konferenci oz. izjavi. Omejimo število vprašanj, 3 tedne po objavi objavimo katere ukrepe smo sprejeli, kako uspešni smo bili s sanacijo in vzpostavimo dvoletni komunikacijski načrt.

V zadnjem razdelku je sledila predstavitev revij in spletnih mest.

Gorazd Vodeb: Knjižnica
Nova urednika Knjižnice sta Gorazd Vodeb in Damjana Vovk. Revija predstavlja zrcalo tako stroke kakor društva. Iz strokovne revije je počasi prešla v znanstveno. Naslednje leto praznuje že 60-letnico izhajanja. Za to leto uredništvo pripravlja tematsko številko, katere tema bo povezana s portalom Dobre knjige in bo izšla predvidoma jeseni.

Mojca Trtnik: Knjižničarske novice
Ga. Trtnik je izpostavila, da živimo v dobi povezovanja. Ker uredniški odbor sestavljajo zgolj delavci NUKa, je težko priti do knjižničarjev in njihovih projektov, na bolj odročnih krajih Slovenije, saj je za to potreben osebni stik. Uredniški odbor bodo zato zdaj razširili na vse regije ter na novo oblikovali vizijo. Vabljeni smo k pisanju prispevkov poljudno-strokovne narave, ki so namenjeni osebnemu mnenju in obveščanju o dogodkih v knjižnicah. Načrtujejo, da bo revija odslej izhajala kot četrt letnik v odprtem dostopu.

Romana Fekonja: Šolska knjižnica
Šolska knjižnica letos beleži že 25. leto izhajanja. Gre za strokovno revijo. V letu 2016 načrtujejo novo podobo. Vsako leto izidejo 4 številke, običajno je ena dvojna. Revija je pomembna predvsem zaradi objavljanja temeljnih dokumentov za šolske knjižnice: vzorčne knjižnice, smernice za delo, IFLA dokumenti, novosti na področju VIZ ter aktualnih tem, kot so: inventure, spremembe UDK, ISBD, programska oprema …

Aleksandra Rubelj: Organizacija znanja
Revija zdaj izhaja le v e-obliki ter v zgolj dveh številkah na leto. Gre za multidisciplinarno strokovno-znanstveno revijo, ki je naslednica COBISS obvestil. Njihova vizija in cilji za prihodnost so: vzdrževanje ravni kakovosti prispevkov, dodatna uveljavitev in povečanje prepoznavnosti v mreži Cobiss.Net.

Ajda Turk: EPALE
EPALE je lanskoletni projekt Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS). Spletna platforma, ki jo je zasnovala Evropska unija,  je namenjena izobraževanju odraslih. Gre za mesto srečanj dobrih praks, center obveščanja o aktualnih temah in priložnost za brezplačno promocijo. Ključne dejavnosti so: iskalnik partnerjev, blogi, dogodki, novice, viri, slovar in forumi.

Srečanje se je končalo s predstavitvijo statistike Bibliobloga.

4.12.15

"Novi" Zakon o knjižničarstvu


Po dolgotrajnem valjanju v predalih, prekladanju z mize na mizo in z ministrstva na ministrstvo, pingpongu med zainteresiranimi in strokovnimi javnostmi, bolj ali manj uspešnimi javnimi predstavitvami in prav takimi razpravami, kjer tudi knjižničarji nismo bili prav usklajenih idej in želja . . . se je končno rodil in prikobacal na ta neprijazni svet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 92/2015, str. 10396-10401, z dne 4. 12. 2015, sprejet 24.11.2015), ki naj bi vsaj nekoliko omilil pomanjkljivosti in delno zastarelost doslej veljavnega zakona, ki je samo teden pred tem dopolnil 14 let bivanja med nami (datum začetka veljavnosti 23.11.2001).
Najlepša hvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli k njegovemu nastanku!

V zakonu je nekaj zanimivih novosti, preletite ga, če ga že nočete prebrati. Odslej nam bo hočeš nočeš krojil knjižnični vsakdan.

30.9.15

DELOVNO MESTO - Samostojni strokovni delavec v knjižnici Oddelka za umetnostno zgodovino (šifra DM J017104) - MŽ

Podatki o prostem delovnem mestu oz. vrsti dela številka MH10114
Naziv delodajalca UNIVERZA V LJUBLJANI, FILOZOFSKA FAKULTETA
Naslov delodajalca Aškerčeva cesta 2 , 1000 LJUBLJANA

Naziv delovnega mesta oziroma dela SAMOSTOJNI STROKOVNI DELAVEC V KNJIŽNICI ODDELKA ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO (ŠIFRA DM J017104) - M/Ž

Opis del in nalog KATALOGIZACIJA GRADIVA V COBISS (FORMALNA IN VSEBINSKA OBDELAVA), KLASIFICIRANJE, NAROČANJE IN PRIDOBIVANJE GRADIVA, ZBIRANJE STATISTIČNIH PODATKOV, IZPOSOJA GRADIVA, INFORMACIJSKO DELO, VPIS ČLANOV IN AŽURIRANJA BAZE PODATKOV UPORABNIKOV, DELO V DELOVNIH SKUPINAH OHK, DRUGE REDNE IN IZREDNE NALOGE


  • Upravna enota delovnega mesta oziroma dela LJUBLJANA
  • Izobrazba visokošolska 2.stopnje, visokošolska univerzitetna (prejšnja) ipd., Umetnostna zgodovina, slikarstvo, kiparstvo
  • Trajanje zaposlitve Nedoločen čas
  • Delovni čas skrajšan delovni čas: 20 ur na teden
  • Delovne izkušnje 2 leti
  • Znanje jezikov angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro
  • Računalniška znanja urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno
  • Drugi pogoji univerzitetna izobrazba umetnostnozgodovinske (uni.dipl. umetnostni zgodovina) ali druge humanistične ali družboslovne smeri, bibliotekarski izpit, dovoljenje za vzajemno katalogizacijo v Cobbis 3 (dovoljenje A+B1+B2+C), aktivno znanje angleškega jezika in pasivno znanje vsaj enega svetovnega jezika, splošna računalniška znanja in poznavanje dela z informacijskimi viri in bazami podatkov, sposobnost timskega dela, samoiniciativnost, kreativnost, organizacijske in komunikacijske sposobnosti.
  • Prijava je mogoča do 30.9.2015
  • Način prijave kandidatov kandidati naj pošljejo vlogo po pošti
  • Poskusno delo 3 mesece