15.4.14

Razpis za štipendijo Roger K. Summit

Štipendija Roger K. Summit, ki jo vsako leto podeli ProQuest, je bila ustanovljena v čast Dr. Rogerju K. Summitu, ustanovitelju podjetja Dialog (ProQuest), za njegove izjemne prispevke na področju informacijske znanosti.

Štipendija je dostopna vsem študentom bibliotekarstva po vsem svetu. Nagrada je enakovredna US $ 5000 in je podeljena na letni konferenci Ameriške zveze specialnih knjižnic (SLA) ali na regionalni lokaciji v bližini zmagovalca.

Kandidati so študenti, ki so vpisani v akreditiran program knjižničarstva in informacijske znanosti. Štipendist, ki mora dokazati izjemen interes ali uspešnost pri elektronskih informacijskih storitvah, je izbran na podlagi naslednjih kriterijev:
  • učni uspeh,
  • dokazano zanimanje za elektronske informacijske storitve pri študiju, raziskavah in delu,
  • priporočila fakultete
Prijave sprejemajo od 1. februarja do 30. aprila 2014.

Povezava do razpisa

Če potrebujete pomoč pri pisanju prijave, smo člani Bibliobloga z veseljem pripravljeni pomagati.

7.3.14

Odgovor mag. Jelke Gazvoda dr. Južniču glede zaposlovanja MKL

Objavljamo zadnje pismo v tej debati. Morebitne odgovore lahko objavite na kateri svoji spletni strani in jih bomo z veseljem razširili preko družbenih omrežij. Seveda pa vabimo, da še naprej aktivno sodelujete v debati v komentarjih na Biblioblogu.

Spoštovani dr. Južnič,

Ker sva že nekaj desetletij kolega v stroki, bi želela verjeti, da kolikor toliko poznate moje strokovno delo in da imate posledično nekaj zaupanja v mojo strokovnost in integriteto. Ker kaže, da ni tako, vam želim na vaše pisanje odgovoriti.

Dvomim, da v resnici mislite, da v MKL nimamo urejene in ustrezne sistemizacije delovnih mest, ampak naj vam kljub temu povem, da jo imamo (tudi pregledano s strani notranje revizije) in da so v njej navedena vsa naša delovna mesta, vključno z zahtevano izobrazbo, potrebnimi znanji in sposobnostmi ter opisi dela. Samo na ta delovna mesta zaposlujemo, in še to le takrat, ko se kakšno od njih izprazni, kar sem dovolj natančno pojasnila že v svojem prvem odgovoru. Novo zaposlovanje namreč ni dovoljeno. Seveda ta sistemizacija ni v nobeni povezavi z »družinskim« zaposlovanjem, kot s tako lahkoto menite in s tem tudi vi še naprej »razvijate« zgodbo Bibliobloga o moji domnevni (ne)integriteti, čeprav so bile podrobnosti glede tega pred skoraj štirimi leti natančno pojasnjene tako Biblioblogu, ki jih je, kolikor sem takrat razumela, akceptiral, kot tudi naši ustanoviteljici MOL in protikorupcijski komisiji. Zaposlujemo namreč ves čas samo ljudi, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo delovnih mest in imajo po možnosti izkušnje pri delu v knjižnici ter izkazujejo še druge sposobnosti in znanja za naloge, ki jih knjižnica izvaja, pa tudi za tiste, ki jih bo izvajala v prihodnje. V MKL imamo trenutno 30 diplomiranih bibliotekarjev (poleg znatnega števila diplomiranih višjih knjižničarjev s končano bivšo PA) in menimo, da je to ustrezno število.

Glede na to, da na svojem oddelku izobražujete poleg bibliotekarjev tudi strokovnjake za knjigarstvo, založništvo in informacijsko dejavnost, bi me zanimalo, koliko vaših diplomantov se je zaposlilo v teh dejavnostih (vprašanje je retorično, ne pričakujem vašega odgovora nanj). Domnevam namreč, da niso samo knjižnice ciljne organizacije za njihovo zaposlovanje in tudi, da založbam, knjigarnam in drugim informacijskim organizacijam ne pade niti na kraj pameti, da bi zaposlovale samo diplomirane bibliotekarje.

V MKL ne opredeljujemo kot bibliotekarja vsakogar, ki dela v knjižnici, to namreč počnete prav vi in vaši študenti, ker ne želite razumeti, da poleg bibliotekarjev delajo v knjižnicah tudi knjižničarji (in višji knjižničarji), torej ljudje z nižjimi stopnjami izobrazbe. In prav zato, ker ni vsak, ki dela v zdravstvenem domu, zdravnik, ampak so nekateri tudi medicinske sestre in tehniki, še manj razumem vaše vztrajanje, da naj bi v knjižnicah zaposlovali samo diplomirane bibliotekarje. Tako kot so v muzejih poleg kustosov tudi muzejski tehniki s srednjo izobrazbo, v arhivih arhivski tehniki poleg arhivarjev, so v knjižnicah pač knjižničarji poleg bibliotekarjev. In če potrebujemo knjižničarja, bomo prav tega zaposlili, ne pa bibliotekarja, ker nam tega ne bi dovolil ustanovitelj niti ne bi imeli sredstev zanj.

Prav jaz sem bila pred leti med tistimi, ki smo trdili, da ni pametno imenovati knjižničnih delovnih mest v kolektivni pogodbi enako kot univerzitetne nazive, ker to povzroča zmedo. Predlagala sem delovna mesta kot npr. katalogizator, informator, bibliograf, referent za nabavo ipd. Vendar je bilo v času priprave kataloga delovnih mest za novo zakonodajo o plačah javnih uslužbencev žal premalo časa, da bi naredili pri tem korenite spremembe. Posledično zdaj nekateri razumejo, da naj bi oseba z univerzitetno izobrazbo s tem, ko naredi bibliotekarski izpit, postala poleg svoje izobrazbe še diplomirani bibliotekar. Tega seveda nihče pri zdravi pameti ne trdi – taka oseba namreč s tem izpitom (različne zahtevnostne stopnje) dobi samo »licenco«, da lahko dela na delovnih mestih bibliotekar, višji knjižničar ali knjižničar.

V vašo zgodbo o »samoupravnem sporazumu« se ne bom podajala, ker gre tu zgolj za dejstvo, da pravilnik o bibliotekarskem izpitu po zakonu o knjižničarstvu iz leta 2001 še ni sprejet in mislim, da imate res tudi vi precej zaslug za to, kar ste pred časom tudi javno izjavili. Sistem pridobivanja bibliotekarskih izpitov kljub temu deluje in bo deloval tudi, ko bo končno sprejet novi pravilnik. In dobro veste, da noben pravilnik ne more biti v neskladju z zakonom in da je samo zato taka »nuja« po sprejemu take dopolnitve zakona, ki bi favorizirala zaposlovanje diplomiranih bibliotekarjev, ostalim izobrazbenim profilom pa ga s finančnimi in drugimi omejitvami praktično onemogočala. Potem bi lahko tudi sprejeli pravilnik o bibliotekarskem izpitu po vaši meri. Verjamem, da bi s takimi omejitvami, ki bi umetno povečevale priliv ne sicer čisto pravih »študentov«, ampak vendarle takih, ki bi dodaten študij plačevali, oddelek za bibliotekarstvo v nadaljevanju lažje živel, kako pa bi to (pre)živele knjižnice, pa itak nikogar od akademskih bibliotekarjev ne zanima.

Lep pozdrav,
Jelka Gazvoda

6.3.14

Zakaj je knjižničarstvo v resni zablodi in kaj je rešitev?


Slika: Flickr

Knjižničarstvo je v resni zablodi že kar nekaj časa in zadnji dogodki, ki so se pojavili okoli zaposlovanja v največji splošni knjižnici to samo še potrjujejo.

Ta sestavek je namenjen temu, da si vsi postavite pred seboj ogledalo, vključno z menoj in si nalijete čistega vina o tem, da se vam bolj malo sanja, kako funkcionirajo stvari danes.

O tem bi lahko napisal knjigo (resno) pa je ne bom, ker svoj čas preprosto preveč cenim, tako da bo šlo za relativno kratko besedilo.

Gre za moje osebno mnenje, podprto z dosedanjimi izkušnjami tako v svetu knjižničarstva, kot v poslovnem svetu in za vse tiste, ki me poznate, veste, da lahko povzročim dvig pritiska.

Kot soustanovitelj in dolgoletni pisec na tem blogu si pridržujem pravico, da moderiram komentarje. Kaj to pomeni? To pomeni, da imate lahko žolčne izlive kot vam ustreza (ampak bolje, da so podkovani), ne bom pa prenašal skrivanja za anonimnostjo.

Zakaj sem v zablodi jaz osebno?

Ker se vedno pustim potegniti v debate, ki so namenjene le debati. Ker me ljudje zaprosijo za mnenje in ne znam reči ne. In nenazadnje, ker se ponavadi izkaže, da imam pravilno stališče, ki mi ga priznava relativno malo ljudi, pa še tisti bolj pri samemu sebi kot pa javno, pa sem vedno preglašen z raznimi "avtoritetami v knjižničarstvu", ki mahajo z dosežki, ki so jih imeli par deset let nazaj. In rezultat tega je to, da pridem domov iz službe in namesto pod tuš, se usedem takoj za računalnik in izbljuvam par sto besed

Kje vidim rešitev?

Ali vztrajam v kazanju s prstom in ostanem "ožigosan žvižgač", ali pa se preprosto popolnoma umaknem in se posvetim predvsem razvoju mene samega in ne razvoju knjižničarske stroke.

Zakaj je v zablodi MKL?

Ker ne daje vtisa modernega zaposlovalca. Ker ne deluje etično. Ti dve stvari imam definitivno prav. Kakor imam prav tudi tretjo stvar. MKL ne deluje nezakonito. Le uspešno jadra v neetični zakonodaji, ki ji to omogoča. V kolikor pa bo delovanje MKL nezakonito, bodo o tem presodili ustrezni organi in ne javnost.

Kje vidim rešitev?

Popolna transparentnost. Do črke natančno spisani kriteriji zaposlovanja. In zaposlovanje najboljših kadrov za določeno delovno mesto. S tem, ko MKL deluje neetično, si pač koplje sama sebi jamo, saj ne da se na njena delovna mesta ne bodo več prijavljali "najboljši bibliotekarji", ne bodo se več prijavljali tudi "najboljši nebibliotekarji".

To, da je kriza na strani zaposlovalca, pa je definitivno napačno mišljenje, saj "najboljši kandidati" dobijo službo (ne službo, ampak delo!) tako ali tako.

Zakaj je v zablodi Oddelek?

Ker ne priznava svojega dela odgovornosti. Vstop njihovih kadrov v profesijo popolnoma podpiram, da ne bo pomote. Ne odobravam pa nekaterih elementov:

  • Iz Oddelka pridejo izobraženi kadri. To seveda ni res. Iz Oddelka pridejo kadri z listino, od človeka do človeka pa je odvisno, koliko se je angažiral v študiju in zunaj njega. 
  • Nenehno ponavljanje, da je formalno izobraževanje nadpomembno v primerjavi z neformalnim. Malo si poglejte kakšno zadevo kot je Udemy ali Coursera, pa boste kmalu videli, kakšno konkurenco imate tam zunaj.
  • Predmetnika, ki ni v stiku z današnjim časom.
  • Neselekcije študentov v začetku študija - tisti, ki se vpišejo na ta študij samo zato, da so vpisani, bodo zaradi tega prej ali slej nesrečni, sam Oddelek pa bo k temu pripomogel.
  • Zavajanje o temu, kakšna je možnost zaposlovanja v stroki in kaj je potrebno danes za to, da dobi diplomant Oddelka zaposlitev.

Kje vidim rešitev?

Osvežujte predmetnik. Dejstvo, da je Oddelek in predmetnik potrjen, je zame popolnoma irelevantno. V kolikor sem delodajalec bom gledal izključno na to, da ima moj bodoči zaposleni znanje. Pogosteje se vključujte v javne razprave in ne sedite na Olimpu (priznajte svoj del odgovornosti). Stojte za svojimi študenti, ker ste tam izključno zaradi njih.

Zakaj so v zablodi diplomanti?

V tem odstavku mi je v bistvu najtežje pisati. Ker mladi diplomanti so edini, ki na mizo dajo svojo prihodnost in svoj bodoči kruh. Zato popolnoma razumem gnev, ki vsake toliko izbruhne. Ne razumem pa dejstva, da se ne ukrepa. Lajanje in karavana gre dalje, ni nobena rešitev. Priznajte si svoj del krivde.

V zablodi ste, ker mislite, da vam bo služba padla v naročje. V zablodi ste, ker se ne izobražujete neformalno. V zablodi ste, ker se ne povezujete. V zablodi ste, ker se ne mrežite.

Kje vidim rešitev?

Imejte svoje mnenje, bodite aktivni na področju knjižničarstva. Pišite in raziskujte o knjižničarskih temah - naju z Mitjem pozna marsikdo ravno zaradi Bibliobloga. Predstavljajte se svojim bodočim zaposlovalcem takoj v prvem letniku.

Neformalno se izobražujte. V managementu, v statistiki, v družbenih omrežjih, v tujih jezikih, whatever. To vas bo ločilo od 150 drugih kandidatov, ki bodo želeli zasesti delovno mesto. Poiščite pomoč še predno pride do težav. Poiščite nasvete. Bodite samozavestni. Pišite mi na mandelj.tilen@gmail.com in se mi predstavite. Mogoče vas bom predstavil naprej, mogoče bom lahko rešil kakšen izziv, ki ga imate. Mogoče bomo samo rekli kakšno na temo knjižničarstva. Predstavite se direktorjem, niso bogovi. Tisti, ki so resni in imajo vizijo, vam bodo odgovorili. Pri neresnih pa tako ali tako nočete delati.

In še moja zadnja misel, ki jo dostikrat omeni Gary Vaynerchuck:"Stop crying, and just keep hustling".

Over and out.

Mnenje Primoža Južniča, predstojnika Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo

Spoštovana mag. Gazvoda,

Nisem se nameraval oglašati v razpravi, ki jo imate z diplomanti Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, saj se ta nanaša na vašo politiko zaposlovanja. O tej dejansko na Oddelku ne moremo odločati in tudi nanjo ne vplivati, saj je ta v celoti v vaši domeni oz. za njeno zakonitost skrbi vaš ustanovitelj. Vendar je v vašem pismu nekaj trditev, ki so pomembne za stroko in dejavnost, in celo trditev, ki neposredno vpleta v razpravo naš oddelek.

Napisali ste »Na prosto delovno mesto »bibliotekar« pa bomo sprejeli nekoga z univerzitetno izobrazbo, vendar ne nujno diplomiranega bibliotekarja, saj so zahteve dela po vsebini zelo različne ....«

To sicer razumem, ne razumem pa, zakaj nimate ustrezno napisane sistematizacije, s katero bi pojasnili, kakšno izobrazbo, znanja in usposobljenost zahtevate. Tako bi se zelo enostavno izognili očitkom, ki so se pojavili v medijih pred tremi leti, o “družinskem” zaposlovanju v MKL. Kolikor vem, od takrat do danes tudi dejansko v MKL ni bil zaposlen nihče, ki bi bil diplomant Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Tudi iz zapisov v medijih je tako razumeti.

Ne morete opredeljevati kot bibliotekarja vsakega, ki dela v knjižnici, tako, kot ni zdravnik vsak, ki dela v zdravstvenem domu in ne učitelj, vsak, ki dela v šoli. V knjižnično razvitih državah je bibliotekar samo tisti, ki je končal ustrezen študij in ne vem, zakaj bi bilo v Sloveniji drugače.

Potem je tu še druga vaša trditev, v kateri povezujete pismo diplomantov in študentov z našim oddelkom. Takoj moram reči, da tega pisma na oddelku nismo spodbudili in ne videli pred javno objavo. Še več: v času tik pred vpisi nam taka pisma izrazito škodijo. Vaše namigovanje, da bi za pismom stal nekdo drug:
»Ali je torej res zgolj slučaj, da ste vaše pismo objavili prav v času, ko poteka precej vroča javna >razprava o uveljavitvi sprememb zakona, ki jim večina splošnih knjižnic nasprotuje, najbolj pa jih >podpirajo prav tisti, ki so blizu oddelku za bibliotekarstvo na FF?« ,
zato ne drži in ne vem, kako ste prišli do tega sklepa. Zagotovo mi je še večja uganka, kdo naj bi bili tisti, ki so blizu »oddelku za bibliotekarstvo na FF«? Zelo mi je tudi žal, da sebe kot direktorice (po številu zaposlenih) največje knjižnice v Sloveniji, nimate za nekoga, ki bi bil blizu oddelku, ki izobražuje bodoče strokovnjake, bibliotekarje.

Verjetno imate pri teh trditvah v mislih spremembe 39. člena Zakona o knjižničarstvu, ki govori med drugim tudi o Bibliotekarskem izpitu. Sedanji Bibliotekarski izpit, zelo žalostno, sloni na »Samoupravnem sporazumu« iz leta 1980. Ta je nastal v drugih časih, ko med drugim še nismo imeli organiziranega univerzitetnega izobraževanja bibliotekarjev. Verjetno vas ne bi prepričal z referencami, ki jih imamo visokošolski učitelji in sodelavci Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Mogoče pa bi vas NAKVISova reakreditacija naših študijskih programov lansko leto le pomirila, da vendar uspešno izobražujemo bodoče strokovnjake na tem področju?

Vaša trditev, da spremembe Zakona o knjižničarstvu kakor koli onemogočajo zaposlovanje strokovnjakov iz drugih področij v knjižnicah, je zato zavajajoča. Edini namen spremembe je ureditev vstopa v profesijo, tako kot je v Sloveniji že urejena za področje šolskega knjižničarstva in velja npr. tudi v sosednji Hrvaški (namesto enakega samoupravnega sporazuma, ki pri nas žal še velja). Takšna ureditev pa ima tudi pozitiven vpliv na profesionalizacijo in s tem tudi kvaliteto knjižničarskega dela, kar je zagotovo tudi vaš cilj. Bibliotekarski izpit mora postati oblika licenčnega izpita, ki preverja, ali je nekdo usposobljen za določeno profesionalno delo, ne pa preverjanje na tečaju naučenega znanja. Vaše nasprotovanje temu me nedvomno čudi in upam, da ni dokončno.

Lep pozdrav,

Primož Južnič
Predstojnik Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo

28.2.14

Odgovor Jelke Gazvoda iz MKL na javno pismo študentov

Spoštovani študenti in študentke, avtorji tega pisma,

Večkrat sem prebrala vaše pismo in vse bolj ugotavljam, da me je v resnici prizadelo. Iz njega veje razočaranje mlade izobražene generacije, diplomantov oddelka za bibliotekarstvo, ki podobno kot diplomanti prenekatere druge fakultete po dolgoletnem študiju ne morejo dobiti zaposlitve. Škoda, da pisma niste podpisali vsi sodelujoči (tudi ni imen tistih, ki se nanj anonimno in bolj ali manj agresivno odzivate na blogu), želela bi si videti za njim konkretne ljudi z imeni in priimki, ki v svoji prizadetosti iščejo morebitnega krivca, ki jih je pahnil v ta položaj.

V tem okviru razumem, da se Mestna knjižnica Ljubljana tu pojavlja bolj kot tarča, v katero v besu zalučaš kamen, da ti je lažje in da morda za hip pozabiš svoje razočaranje in nemoč. Ta knjižnica bi, če bi mogla, z veseljem sprejela še marsikaterega mladega strokovnjaka, saj nam na prenekaterem področju primanjkuje ljudi. Čeprav imamo okrog 220 redno zaposlenih, je to ob naših 36 knjižnicah le dobrih 6 zaposlenih na knjižnico, ob tem da so nekatere zelo velike in odprte cele dneve v dveh izmenah – to številko pa zmanjšujemo še zaposleni v skupnih službah, blizu 50 nas je, ki skrbimo za vsakodnevno nemoteno poslovanje, strokovni razvoj ter enotno strokovno, tehnično, informacijsko in administrativno podporo vsem enotam in uporabnikom. Kot veste, je v teh časih nemogoče novo zaposlovanje, če dobimo soglasje MOL, lahko zaposlujemo samo na že obstoječih delovnih mestih, ki se iz različnih razlogov izpraznijo, največkrat zaradi upokojitve starejših sodelavcev in sodelavk. Tu ni nobenih neprijetnih resnic, nizkotnih načinov, nobenega metanja prošenj v koše za smeti, nobene diskriminacije diplomiranih bibliotekarjev in tudi ne nepravilnega ali protizakonitega zaposlovanja.

Morda lahko spremenim vaše prepričanje o krivičnem kadrovanju v MKL, če vam poskušam pojasniti, kako potekajo pri nas postopki zaposlovanja. Ker ste končali (ali končujete) študij bibliotekarstva, domnevam, da veste, katera strokovna (knjižničarska) delovna mesta obstajajo v knjižnicah in da ta mesta določa knjižnična zakonodaja. V MKL imamo tri stopnje strokovnih delovnih mest, na katerih se izvaja delo z uporabniki knjižničnih zbirk, informacijskih virov in drugih storitev na področjih bralne kulture in vseživljenjskega učenja, ki jih je zlasti v splošnih knjižnicah vse več. Ta delovna mesta so opredeljena tako v zakonodaji o knjižničarstvu kot v kolektivni pogodbi in jih zasedajo zaposleni s tremi stopnjami izobrazbe: knjižničarji s srednješolsko izobrazbo, višji knjižničarji z višješolsko (večinoma bivšo pedagoško akademijo) in bibliotekarji z univerzitetno izobrazbo (oz. njenimi bolonjskimi variantami). Če torej MKL objavi prosto delovno mesto »knjižničar« je to delovno mesto, na katero bomo sprejeli delavca s srednješolsko izobrazbo, kot določa zakon in ker je to delovno mesto za nekoga z univerzitetno izobrazbo neprimerno, ker ni dovolj zahtevno (večinoma gre tu za delo evidentiranja izposoje in vračanja gradiva na »šalterjih«). Na prosto delovno mesto »bibliotekar« pa bomo sprejeli nekoga z univerzitetno izobrazbo, vendar ne nujno diplomiranega bibliotekarja, saj so zahteve dela po vsebini zelo različne – za nekatera dela so bolj primerni tisti, ki diplomirajo na bibliotekarstvu, za druga pa diplomanti drugih strok.

Prav slednje želimo dopovedati tistim, ki nameravajo v dopolnitvah zakona o knjižničarstvu uveljaviti absolutno prioriteto zaposlovanja diplomiranih bibliotekarjev tako, da bi organizacijsko in predvsem finančno otežili ali celo onemogočili zaposlovanje delavcev drugih strok, ki jih pri sodobnem poslovanju knjižnic nujno potrebujemo. Ali je torej res zgolj slučaj, da ste vaše pismo objavili prav v času, ko poteka precej vroča javna razprava o uveljavitvi sprememb zakona, ki jim večina splošnih knjižnic nasprotuje, najbolj pa jih podpirajo prav tisti, ki so blizu oddelku za bibliotekarstvo na FF? Kot gotovo veste, se je tudi MKL izrekla proti spremembam zakona, ki bi tako močno omejile ali celo onemogočile zaposlovanje drugih strok v knjižnicah. S tem pa se nikakor nismo izrekli proti zaposlovanju diplomiranih bibliotekarjev in jih bomo tudi v prihodnje zaposlovali povsod tam, kjer bo njihovo znanje prišlo najbolj do veljave in bo prispevalo k razvoju knjižnice.

Če smo torej pred kratkim objavili nekaj prostih delovnih mest knjižničarjev (in ne bibliotekarjev), je bilo to zato, ker so sodelavke s srednješolsko izobrazbo odšle v pokoj in smo morali njihova mesta ponovno zasesti z ljudmi, ki imajo enako stopnjo izobrazbe. Na nivoju V. stopnje pač nimamo na voljo ljudi z bibliotekarsko izobrazbo, s tem se verjetno strinjate. Zato na teh mestih zaposlujemo večinoma gimnazijske maturante, pa tudi druge srednješolsko izobražene ljudi, ki nato po vodstvom mentorjev ter neposredno prakso na delu, opravljanjem bibliotekarskega izpita in drugim internim in eksternim izobraževanjem pridobijo potrebna znanja za delo na evidenci izposoje in nekaterih drugih delih. V MKL veliko vlagamo v izobraževanje zaposlenih na vseh nivojih.

Kadar se na delovno mesto, za katero se zahteva V. stopnja izobrazbe, prijavljajo ljudje z dokončano fakulteto, je nekaj narobe – v našem primeru je kriva brezposelnost, ki visoko izobraženim onemogoča zaposlovanje na ustreznih delovnih mestih. Če bi bil trg dela odprt, zagotovo nobenemu diplomiranemu bibliotekarju ne bi prišlo na misel, da bi se prijavil na delovno mesto knjižničarja in po tolikih letih študija prejemal pol manjšo plačo kot njegov kolega, ki je zaposlen na mestu bibliotekarja, poleg tega pa bi imel bolj malo možnosti za sebi primeren strokovni razvoj. Zato stanje, ki ga opisujeta dve študentki, zagotovo ni normalno in prepričana sem, da moji sodelavci, ki so bili v komisiji, z njima niso ravnali nič narobe, domnevam, da so jima le povedali, da iščemo in bomo zaposlili nekoga s srednjo izobrazbo. Tako sta tudi prejeli obvestilo, da nista bili izbrani – njunih prošenj torej nismo vrgli v koš, če prav razumem.

Kar pa zadeva kakovost storitev, se v MKL trudimo, da bi bile čim boljše. Vsak zaposleni ima svoje naloge in diplomirani bibliotekarji zagotovo veste, kaj lahko pričakujete od izposojevalca in kaj od informatorja, pa najbrž tudi to, da so najboljši informatorji tisti, ki (najbolje poleg bibliotekarstva) obvladajo določeno stroko – za književnost verjetno literarni komparativisti, za naravoslovne vede biologi, kemiki ipd., za družboslovje sociologi, politologi, ekonomisti, za glasbo glasbeniki ali muzikologi. Za delo z otroki so dobrodošli pedagogi in psihologi, za delo z odraslimi andragogi, pa tudi tehniki, jezikoslovci, informatiki in številni drugi. Res, diplomirani bibliotekarji so v MKL specialisti za posebna področja, od nabave, inventarizacije in obdelave gradiva ter gradnje zbirk, do razvoja, analitike in območnosti, so tudi dobri informatorji in organizatorji. Vsa ta različna znanja, ki jih imajo naši zaposleni, tudi neformalna ali celo ljubiteljska, MKL omogočajo, da je to, kar je – ena boljših knjižnic, tudi če ni vedno idealna. Se pa trudimo.

In ni res, da uporabniki mislijo, da smo knjižničarji (in tu uporabljam ta izraz v splošnem pomenu, ne kot naziv delovnega mesta) neuporabni in nesposobni. Anketa, ki jo je pred časom izvedlo Združenje splošnih knjižnic, je pokazala, da niti od daleč ni tako. Uporabniki namreč splošne knjižnice cenijo in zelo podpirajo. Dodajam povezavo do omenjene Javnomnenjske raziskave med člani, uporabniki in neuporabniki splošnih knjižnic: http://zdruzenje-knjiznic.si/media/website/javnomnenjska-raziskava-med-clani-uporabniki-in-neuporabniki-splosnih-knjiznic-v-sloveniji/ZDRU%C5%BDENJE-SPLO%C5%A0NIH-KNJI%C5%BDNIC-poro%C4%8Dilo-raziskave-29-09-2011.pdf . Zagotovo pa nobeno stanje ni tako, da se ga ne bi dalo izboljšati – zelo si želim, da bi MKL imela možnost kdaj zaposliti večje število mladih izobraženih ljudi z novimi idejami, znanjem in pripravljenostjo sodelovati pri ustvarjanju nečesa dobrega, takih, ki ne bi samo iskali redne službe, ampak predvsem profesionalne izzive.

Spoštovani študenti, upam, da sem vam vsaj malo pojasnila princip izbora novih zaposlenih v MKL. Kakor si vi želite dostojne obravnave, si dostojne razprave o strokovnih problemih želim tudi sama. Verjemite, da marsičesa o dejanskem delu, težavah, poslovanju in finančnem položaju knjižnic (še) ne veste, zato je morda bolje, da ne sodite na pamet in ne obtožujete kar počez, predvsem pa v tovrstnih razpravah ne bi smelo biti prostora za žalitve. Tudi direktorice (in direktorji) knjižnic smo namreč samo ljudje.

V nadaljevanju vam pošiljam še nekaj pojasnil v zvezi s kadrovsko situacijo v MKL in zaposlovanjem v zadnjem letu. Te podatke smo kot pojasnila k vašemu pismu poslali tudi nekaterim medijem in Ministrstvu za kulturo.

Z lepimi pozdravi,

Jelka Gazvoda
direktorica MKL

25.2.14

Javno pismo študentov

Študentka magistrskega študija knjigarstva Špela Dolinšek nam je posredovala odprto pismo, naslovljeno vodilnim v naši državi. S pismom so se študentje obrnili na vse večje časopisne hiše in ga posredovali še nam. Sestavili so ga študenti oddelka.

Spoštovani vodilni v naši državi.

Oglašamo se študentje Bibliotekarstva, informacijske znanosti in knjigarstva s Filozofske fakultete. Čutimo namreč potrebo, da vam pokažemo neprijetno resnico, veliko krivico, ki jo dopuščate. Največja slovenska splošna knjižnica Mestna knjižnica Ljubljana si je namreč privoščila izredno nizkoten način za pridobivanje novih zaposlenih. V zadnjih mesecih je objavila že 3 razpise za delovno mesto knjižničarja, kjer je zahtevana V. stopnja izobrazbe. Iz zanesljivih virov (saj nas je kar nekaj poslalo prošnje) vemo, da prošnje, ki vsebujejo informacijo, da je oseba pridobila diplomo na našem oddelku (ta je edini v Sloveniji, ki izobražuje bodoče knjižničarje), romajo naravnost v smeti.

Na zadnjem razpisu so se tako pojavile prošnje študentov z našega oddelka, ki so se pretvarjali, da imajo zgolj srednješolsko izobrazbo. Dve sva bili povabljeni na razgovor, kjer sva priznali diplomo. Obe sva prejeli obvestilo neizbranemu kandidatu.

Povejte nam torej, zakaj se trudimo in obiskujemo fakulteto? Zakaj pridobivamo znanje, poslušamo, da je to znanje v knjižnicah nepogrešljivo in na koncu ostanemo brez zaposlitve? Zavedajte se, da je knjižnica prostor za vseživljenjsko učenje. V njej mora biti zaposlen izobražen kader, ki zna ravnati z uporabniki, ki jim zna priskrbeti gradivo, ki ga potrebujejo. Uporabnik bo zadovoljen le, če mu bo knjižničar zagotovil kvalitetno pomoč, ga usmeril k pravim virom informacij tako v tiskanih kot tudi v digitalnih medijih. Kako lahko tako storitev zagotovi nekdo, ki na tem področju ni izobražen? Kako lahko tako storitev zagotovi nekdo, ki je končal zgolj srednjo šolo? Teh ljudi še zdaleč nočemo poniževati in jih imeti za manjvredne. Vsi na našem oddelku si želimo le, da nam omogočite, da naša izobrazba ne bo le nekoristen list papirja, ki ga bomo skrivali pred svetom. Naj ne bo razvrednotena tako, kot je sedaj. Razumite, da se po največji splošni knjižnici zgledujejo tudi druge in smo že zasledili razpise za knjižničarja s V. stopnjo izobrazbe tudi izven Ljubljane. Knjižnice si s tem znižujejo stroške za plače, ne morejo pa zagotavljati kakovostnih storitev in s tem jim pada ugled. Uporabniki so prepričani, da so knjižničarji neuporabni in nesposobni. Tisti, ki smo končali fakulteto, bi jim lahko pokazali boljšo, drugačno plat.

Prihajajoči zakon o knjižničarstvu ne bo rešil ničesar. Vse kadrovske kapacitete bodo knjižnice napolnile,še preden bo stopil v veljavo, in študentje našega oddelka bomo naleteli na zaprta vrata, ko bomo iskali zaposlitev.

Razmislite o tem, koliko sredstev namenjate za ustanove, ki izobražujejo prebivalstvo. Knjižnice so zelo pomembne za vseživljenjsko učenje, pomemben del preživljanja prostega časa in dober vir preverjenih informacij. Nadzorujte, kaj se s tem denarjem dogaja in se prepričajte, da so v njih zaposleni ljudje, ki tja tudi sodijo, ne le ljudje, ki so v sorodstvenih ali prijateljskih vezeh z vodilnimi v knjižnici.

V upanju, da nam povrnete vsaj malo dostojanstva, vas lepo pozdravljamo.






---

Oglasila se nam je tudi mag. Jelka Gazvoda, direktorica MKL. Pripravila bo odgovor, saj je pismo do MKL po njenem nepravično.