28.10.16

Študentsko delo

V Knjižnici Domžale iščejo študenta/ko bibliotekarstva ali razrednega pouka za pomoč pri izvajanju dogodkov za otroke in mladino, pomoč pri urejanju oddelka in pri ostalih prireditvah. Kontakt: 01/722 50 80 ali brigita.kranjec@dom.sik.si

30.9.16

Odprti podatki - odprta in bogata družba

 Ljubljana, 28.9.2016



Ob svetovnem Dnevu pravice vedeti, ki ga obeležujemo od leta 2002,  je Informacijski pooblaščenec v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo in Ministrstvom za kulturo organiziral javni posvet z naslovom »Odprti podatki - odprta in bogata družba«. V skladu z Direktivo EU o ponovni uporabi podatkov javnega sektorja in nacionalno zakonodajo (ZDIJZ-E) so po novem zavezanci za omogočanje ponovne uporabe podatkov tudi inštitucije s področja kulture ( knjižnice, muzeji in arhivi).



V uvodnem nagovoru je minister za javno upravo Boris Koprivnikar povedal, da delajo na priročniku za področje odprtih podatkov. Pripravljajo pa tudi portal za odprto dostopnost podatkov, saj uporaba velikih podatkov postaja nova znanost. Minister za kulturo Tone Peršak je poudaril, da ministrstvo spodbuja e-vsebine s področja kulture ter trajno hranjenje e-vsebin. Generacija mobilnih telefonov sama ne išče informacij na spletu, saj pričakuje, da bodo informacije same prišle do nje. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je izpostavila, da je pri zagotavljanju pravice do ponovne uporabe podatkov javnega značaja nujno potrebno medsebojno sodelovanje javnega in zasebnega sektorja. Urad informacijskega pooblaščenca tu nastopa zgolj kot pritožbeni organ ob kršitvah. Delujejo po principu ˝case by case˝. Od leta 2015 do danes so obravnavali zgolj 36 pritožbenih zadev, kar predstavlja 1,6 % vseh pritožb. Težijo k proaktivnemu odpiranju baz podatkov (˝open data˝) ter enakosti vseh prosilcev za dostop do informacij.


POPISNICE PREBIVALSTVA ZGODOVINSKEGA ARHIVA LJUBLJANA-PRVOVRSTEN ZGODOVINSKI VIR (Mag. Mitja Sadek in dr.Andrej Pančur)

Pri popisnicah gre za skupni projekt tako Zgodovinskega arhiva Ljubljana, kot Muzeja za novejšo zgodovino. Popisnice so predstavljene skozi portal SIstory in pomembne tako iz vidika rodoslovja, kakor tudi znanstvenega vidika. Digitalizirali so jih s pomočjo mormonske skupnosti iz ZDA. Primerjamo pa jih lahko z matičnimi knjigami. Restavriranje in indeksiranje se je pričelo leta 2010, do danes pa so uspeli ročno prepisati podatke za 140.000 oseb. 

ODPRTE GEO-STORITVE ZA GLAM (dr. Dalibor Radovan)

Skoraj vse objekte in dogodke v prostoru je možno geo-locirati. Pri projektu GLAM Geološki inštitut Slovenije ponuja tako kartografijo, kakor tudi geo-vizualizacijo. Tu ne gre zgolj za prostor, ampak tudi za zgodovino, ki predstavlja čas. Pri tem dobimo novo dimenzijo in lahko govorimo o 4 dimenzionalnih podatkih. Geo-informatika je stara več kot 30 let. Sprva so pričeli s geografskimi informacijskimi sistemi, nato s GLEMom in geo-knjižnico. Geodigitalizacija zahteva nove poslovne modele, nove portale in nove storitve. Z arhiviranjem starih prostorskih podatkov je nastal projekt e-ARH, s geo-parsingom e-knjige s kartami in risbami krajev, ki so omenjeni v njih, mobilna platforma nValuta pa s pomočjo virtualne resničnosti omogoča vpogled v cene nepremičnin, zgolj z zajetjem fotografije na samem mestu le-te.

ODPRTOST PODATKOV DIGITALNE KNJIŽNICE SLOVENIJE (mag.Zoran Kristulović)

Osnovne tri funkcije digitalne knjižnice Slovenije so zajem, ohranjanje in dostop do podatkov. Sodelujejo s 431 partnerji. Do danes knjižnica vsebuje ca. 750. 000 digitalnih enot, približno 6,5 milijona monografij in drugih datotek, kar predstavlja 50 TB podatkov. 34 % tega gradiva prispeva NUK, 66 % preostali partnerji. Zakon o obveznem izvodu je privedel tudi do arhiviranja spleta. Zajetih imajo 60 milijonov spletnih naslovov (URL), kar predstavlja 3TB podatkov in ca. 68.000 domen. Osnovno načelo digitalne knjižnice je odprtost, dostopnost in uporabnost. Potrebujejo pa še popoln akcijski načrt za digitalizacijo celotne kulturne dediščine.

OMOGOČANJE DOSTOPA IN PONOVNE UPORABE DIGITALNIH PROSTORSKIH PODATKOV (dr.Jože Škofljanec in Gregor Završnik)

Predstavljen je bi evropski projekt e-ARH, pri katerem sodeluje 17 partnerjev iz 11 evropskih držav. Uporabljajo model OAIS in odprt arhivski informacijski sistem. Vrste uporabnikov so domoznanci, arhivski strokovnjaki, ustvarjalci …, predstavlja pa tudi pravni interes. Trenutno gre zgolj za surove podatke, ki jih testno objavljajo v OGL servisih. V prihodnje načrtujejo integracijo z DILO in lastnimi web servisi. 

ODPRTI PODATKI-IZZIVI ZA KULTURNE INSTITUCIJE (dr.Maja Bogataj Jančič)

Sprememba direktive 2003/38/ES je prinesla vprašanje avtorskih pravic, varstva zasebnosti in osebnih podatkov. Prišlo je do ogroženosti tekočih in potencialnih poslovnih modelov. Razlogi za spremembo so predvsem zavarovanje javne domene, ekonomska vrednost javne domene, večja harmonizacija cen za ponovno uporabo ter koristi za izobraževanja in raziskovanja. Novosti, ki jih je direktiva prinesla so, da naj bi bili vsi dokumenti v javni domeni vključeni v korpus ponovne uporabe. Izključena so zgolj gradiva za katere veljajo avtorske pravice tretjih oseb. Dokumenti, na katerih imajo pravice inštitucije se vključujejo po želji.

Direktiva 2013/37/EU veleva, da so vključeni vsi dokumenti, z izjemo avtorskih pravic tretjih oseb. Dokumenti, ki bi lahko bili zavarovani  naj bodo na voljo pod ustreznimi licencami (npr. CC0).

ZDIJZ-E velja od 23.12.2015 in vsebuje tudi Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnegaznačaja iz 8.1.2016, veljavno od 8.5.2015.  Za arhive velja zakon ZVDAGA. Potreba je prilagoditev katalogov in vključitev novega stroškovnika. Pri odločanju pomaga tudi Priročnik zaodpiranje podatkov javnega sektorja (l. 2016), v pripravi  je tudi nov priročnik, ki ne bo tako splošen.

PREDSTAVITEV DOBRIH PRAKS- IZKUŠNJE NIZOZEMSKE NA PODROČJU ODPIRANJA PODATKOV ( dr.Marc de Vries)

Inštitucije prihajajo iz različnih okolji zato je potrebno določiti smisel centralizacije. V letu 2013 so Nizozemci vzpostavili neformalno internetno mrežo, ki vključuje Narodno knjižnico, Nacionalno agencijo za dediščino in Kraljevo nizozemsko akademijo znanosti in umetnosti. Poleti 2015 je bila izdana Nizozemska strategija za digitalno dediščino, katere glavna tema je bila kako lahko delijo podatke na najboljši način. Vzpostavili so tri slojni model, ki temelji na sprejetju in delitvi sklopa vodilnih načel o odprtih strategijah in objektih, postavlja v ospredje uporabnike, komuniciranje z njimi, kakor tudi med samimi inštitucijam ter ustrezno zagotavljanje, vzdrževanje ter podporo servisov.


Posvet se je zaključil s podelitvijo priznanja informacijskega pooblaščenca, za dobro prakso ambasadorja transparentnosti, ki letos pripada Zavodu za ustvarjanje kakovostnega novinarstva - Pod črto.

20.9.16

Zbirnik odzivov na osnutek Pravilnika o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti: v času javne obravnave od 19. aprila do 19. maja 2016

Ministrstvo za kulturo je na svoji spletni strani  PREDPISI V PRIPRAVI 2016

Objavilo Zbirnik odzivov (.XLS) (nazadnje spremenjeno 9. 8. 2016) na osnutek Pravilnika o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti: v času javne obravnave od 19. aprila do 19. maja 2016 (v postopku priprave sprememb in dopolnitev Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti, Uradni list RS, št. 9/09 in 108/11; v nadaljevanju veljavni pravilnik)

Nekaj zanimivih zapisov:

Ministrstvo je upoštevalo predlog, da se obdobja ne podaljšuje in tudi ne spreminja določbe 4. člena.
Osnutek sprememb pravilnika, ki določa strokovne nazive v knjižnični dejavnosti, je bil pripravljen v sodelovanju z zaposlenimi v različnih vrstah knjižnic ter z drugimi ustrezno usposobljenimi strokovnjaki. Tako je med drugim Komisija za podelitve nazivov v knjižnični dejavnosti (http://www.mk.gov.si/si/storitve/postopki/knjiznicna_dejavnost/), ki je na podlagi strokovnih kompetenc in izkušenj pri izvajanju pravilnika ter v skladu z nalogami, določenimi v pravilniku in v sklepu o imenovanju, podala predloge za potrebne spremembe določb. Osnutek pravilnika je na 68. seji dne 30. 3. 2016 obravnaval Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, ki ga je Vlada RS ustanovila kot strokovno-posvetovalno telo za odločanje o strokovnih zadevah na področju knjižnične dejavnosti. Besedilo osnutka pravilnika je bilo v sodelovanju s komisijo preoblikovano v skladu s prejetimi pripombami članov Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost ter tudi večkrat usklajevano z različnimi interesnimi skupinami s področja knjižnične dejavnosti oziroma njihovimi predstavniki. Da bi ministrstvo preverilo ustreznost predlaganih sprememb pravilnika, je pripravljeno besedilo dalo v javno obravnavo in o tem javno (eDemokracija, spletna stran Ministrstva za kulturo) in neposredno (dopis št. 0070-4/2016/3 z dne 18. 4. 2016 za: - Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, Narodna in univerzitetna knjižnica, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Združenje splošnih knjižnic, Nacionalni svet za kulturo, Kulturniška zbornica Slovenije, Združenje občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Glosa in SVIZ) obvestilo zainteresirane deležnike. Besedilo pravilnika, ki je bilo v javni obravnavi, je na 69. seji dne 9. maja 2016 ponovno obravnaval tudi Nacionalni svet za knjižnično dejavnost. Ministrstvo za kulturo je želelo ustreznost predlaganih rešitev s čimvečjim številom predstavnikov strokovne in druge zainteresirane javnosti preveriti še na javni razpravi, ki je bila 18. maja 2016. Povabilo na javno razpravo je deležnikom posredovalo elektronsko 10. maja 2016 (dopis št. 0070-6/2016/24), prav tako je povabilo tudi javno objavilo in za javno objavo zaprosilo tudi stanovsko bibliotekarsko združenje. Poročila o dosedanjih postopkih v zvezi z izvajanjem in spremembo pravilnika Komisija za podelitve nazivov v knjižnični dejavnosti tudi redno javno objavlja v Knjižničarskih novicah in tako vso zainteresirano javnost med drugim seznanja tudi s predlogi za spremembo pravilnika.

Ministrstvo je predlog preučilo v odnosu do ostalih pripomb, prejetih med pripravo osnutka ter njegovo javno obravnavo, in se po posvetu s ključnimi deležniki s področja knjižnične dejavnosti glede na dejstvo, da je tipologija sistema SICRIS namenjena vrednotenju raziskovalne uspešnosti in njena uporaba v druge namene ne omogoča objektivnega vrednotenja (kot npr. dosežkov strokovnih knjižničarskih delavcev), odločila, da tipologije SICRIS za potrebe pravilnika ne prevzame.





7.7.16

Vabilo: ureditev in vzpostavitev knjižnice v Domu starejših Škofljica

Posredujemo prošnjo Doma starejših Škofljica:

Naziv dela: ureditev in vzpostavitev knjižnice v Domu starejših Škofljica; prostovoljno delo
Kraj opravljanja prostovoljnega dela: dom starejših Škofljica, Ob potoku 11, 1291 Škofljica
Naloge: označitev knjig, ureditev po žanrih, vpis v evidenco
Predviden čas: po dogovoru

Z zainteresiranim študentom se bo sklenilo pogodbo o prostovoljnem delu in po opravljenem delu organizacija lahko izda potrdilo o opravljenem delu. Študentu bo omogočena malica v Domu.










22.6.16

Vse je v denarju...

V prejšnjem prispevku sem se morda res preveč osredotočil na DBL. DBL je imel v letu 2015 345 članov (Poročilo DBL)

Na AJPES je dostopno bolj podrobno Poročilo o poslovanju s pojasnili (potrebna je brezplačna registracija).
Prihodki od članarin 6.615,00
Odvod članarine na ZBDS 4.949,00
Kar pomeni, da je za svoje delovanje (poštnina, računovodstvo, potni stroški,...) potrošil 1.800,89.

To se seveda niti v sanjah ne more primerjati s sorodnimi strokovnimi društvi. Ves denar gre za delovanje ZBDS.
Tam pa je zgodba povsem drugačna: Celotni prihodki iz dejavnosti društva 133.130,37 € (od tega dotacije iz proračunskih in drugih javnih sredstev 75.100, od tega za revijo Knjižnica Min. za kulturo 12.000,00). Članarine in prispevki članov 17.533
Od zanimivih odhodkov naj za zdaj omenim le: Licenca EBSCO 21.709,79

Morda za primerjavo še poročilo Združenja slovenskih splošnih knjižnic: skupaj prihodki: 108.304 (od tega dotacije iz proračunskih in drugih javnih sredstev 30.000). Članarine in prispevki članov 64.800.

Pa naj še kdo naj reče, da ni denarja v knjižničarstvu... Kmalu bom poskusil narediti bolj podrobno vizualno analizo. Če pa ima še kdo kakšno vprašanje glede denarja, ga lahko pošljete na info@biblioblog.si pa bomo skupaj poskusili priti stvarem do dna.

10.6.16

Dela se, da se kaj naredi!

Pred šestimi leti sem se, kot sveže zaposleni v (visokošolski) knjižnici, včlanil v lokalno Društvo bibliotekarjev Ljubljana. Hitro sem ugotovil, da se na sestankih (ki jih večinoma sploh ni bilo), govorijo same floskule in so popolna izguba časa.

Ko se je izvolilo novo vodstvo, sem bil zelo dejaven, pomagal sem dobiti novega brezplačnega ponudnika spletnega prostora, pomagal sem postaviti novo spletno stran DBL in se dogovoril tudi za oblikovanje novega logotipa. Postavil sem tudi Facebook (še vedno javna skupina namesto strani) in Twitter profil (zadnja objava 6. marec 2014). Udeležil sem se več konferenc ZBDS. Pred dvema letoma sem celo sodeloval s prispevkom in delavnicami. Za stroko sem naredil precej stvari, ki so vidne še danes.

Kmalu sem opazil težave: Zaradi pomanjkanja obveščanja javnosti ob občnem zboru ter vsesplošnega pomanjkanja novic na spletni strani sem po dveh letih (pred 4 leti) prekinil sodelovanje z DBL. Uporabljala se je neka mailing lista, za katero nihče ne ve, kdo jo upravlja, kje se prijaviš in kako odjaviš. Upal sem, da se bodo stvari premaknile na bolje. Pa se niso! Mislil sem, da je bila težava v tem, da novice niso prihajale v javnost zaradi tega, ker ni bilo možnosti. Te možnosti sem jim pomagal ustvariti, novic in informacij o delovanju pa še vedno ni!

Članstvo v društvu mi v teh letih pri mojem strokovnem razvoju ni popolnoma nič koristilo. Do "strokovnih" bibliotekarskih društev sem tako v zadnjih 4 letih ostal neopredeljen, njihovo "delo" sem ignoriral. A v tem času sem opazil, da takšno delovanje ne more koristiti nobenemu v stroki!

V zadnjih 6. letih nisem slišal ničesar o povezovanju, nobenega vabila na kakšne zanimive in koristne dejavnosti nisem dobil. Kje so debate o katalogu, ki je star 30 let, pomanjkljiv, nima nobenih modernih funkcij in sploh ni uporaben in uporabniku prijazen? UDK? Makerspace, 3D tiskalnikih, multimedijskih video studiih? Zaposlovanju? Zvočne knjige? Mednarodno sodelovanje? Repozitoriji, Open access? Ne samo debate - tudi zaključke potrebujemo!

Dovolj! Predsednica je svoj drug mandat začela enako kot prejšnji, kjer se ni naredilo popolnoma nič! Govori se o istih zadevah kot pred 6 leti! Te ljudi je treba izpostaviti, širši strokovni javnosti pa pokazati, da z njihovim denarjem in članstvom drugi ne delajo nič. Očitno so nekateri tako zaslepljeni s samohvalo, da ne dojamejo, da pravzaprav oni delajo največjo škodo stroki! Eni in isti ljudje se že mnogo preveč let vrtijo med položaji. Ker imam tega dovolj, bom naredil vse, da se to prekine.

Vem, da moje trmarjenje zelo verjetno ne bo doseglo prav nič. Vendar jaz nimam česa izgubiti. Upam pa, da bo moje "teženje" spodbudilo še koga, da bo začel kritično razmišljati in ugotovil, da lahko sam naredi kaj več kot "večni društveniki", ki samo mešajo meglo. Vsi, ki mislijo, da ne poznajo zadev dovolj dobro, da bi se oglasili, vedo in znajo več kot tisti, ki trenutno "vodijo".

Nekateri dolgoletni člani DBL mislijo, da, če spregovoriš o pomanjkanju rezultatov dolgoletnega dela v društvu, to pomeni a priori diskvalifikacijo dela kolegov in kolegic. To seveda ne drži. Morda bi tukaj v športni primerjavi povedal - če ne gre naprej, je treba zamenjati trenerja in ali ključne igralce. To pa ne pomeni njihove izključitve iz športa!

Društvo so ljudje, ki delajo. Pritoževanje nad ne-sodelovanjem je enako kot zahteva politikov za zamenjavo ljudstva. Mislim, da je bolje, da najprej poskusimo z zamenjavo vodstva. Jaz ne ukazujem drugim, naj odpravijo napake, jaz opozarjam, da če njim ni uspelo, je čas za druge. Druge se vabi z drugačnim delom!

Jaz bom še naprej delal. Boste tudi vi? Ta zapis bom končal z vabilom, da na naslov: info@biblioblog.si napišete, kaj delate, kaj bi radi počeli, pa ne veste, kje bi začeli ali pa nimate dovolj podpore v knjižnici. Napišite kaj ste že naredili, pa se vam zdi, da bi lahko še več ljudi slišalo o tem. Napišite, čigavo delo občudujete. V naši fakultetni knjižnici trenutno delamo na vodičih in seznamu študijske literature, sam pa pomagam pri urejanju družbenih omrežij za konvencijo.

Je društveno organiziranje sploh potrebno? Če je, lahko tudi prekinemo s trenutno organizacijo in naredimo nekaj novega! Kdo je za?