20.9.16

Zbirnik odzivov na osnutek Pravilnika o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti: v času javne obravnave od 19. aprila do 19. maja 2016

Ministrstvo za kulturo je na svoji spletni strani  PREDPISI V PRIPRAVI 2016

Objavilo Zbirnik odzivov (.XLS) (nazadnje spremenjeno 9. 8. 2016) na osnutek Pravilnika o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti: v času javne obravnave od 19. aprila do 19. maja 2016 (v postopku priprave sprememb in dopolnitev Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti, Uradni list RS, št. 9/09 in 108/11; v nadaljevanju veljavni pravilnik)

Nekaj zanimivih zapisov:

Ministrstvo je upoštevalo predlog, da se obdobja ne podaljšuje in tudi ne spreminja določbe 4. člena.
Osnutek sprememb pravilnika, ki določa strokovne nazive v knjižnični dejavnosti, je bil pripravljen v sodelovanju z zaposlenimi v različnih vrstah knjižnic ter z drugimi ustrezno usposobljenimi strokovnjaki. Tako je med drugim Komisija za podelitve nazivov v knjižnični dejavnosti (http://www.mk.gov.si/si/storitve/postopki/knjiznicna_dejavnost/), ki je na podlagi strokovnih kompetenc in izkušenj pri izvajanju pravilnika ter v skladu z nalogami, določenimi v pravilniku in v sklepu o imenovanju, podala predloge za potrebne spremembe določb. Osnutek pravilnika je na 68. seji dne 30. 3. 2016 obravnaval Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, ki ga je Vlada RS ustanovila kot strokovno-posvetovalno telo za odločanje o strokovnih zadevah na področju knjižnične dejavnosti. Besedilo osnutka pravilnika je bilo v sodelovanju s komisijo preoblikovano v skladu s prejetimi pripombami članov Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost ter tudi večkrat usklajevano z različnimi interesnimi skupinami s področja knjižnične dejavnosti oziroma njihovimi predstavniki. Da bi ministrstvo preverilo ustreznost predlaganih sprememb pravilnika, je pripravljeno besedilo dalo v javno obravnavo in o tem javno (eDemokracija, spletna stran Ministrstva za kulturo) in neposredno (dopis št. 0070-4/2016/3 z dne 18. 4. 2016 za: - Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, Narodna in univerzitetna knjižnica, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Združenje splošnih knjižnic, Nacionalni svet za kulturo, Kulturniška zbornica Slovenije, Združenje občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Glosa in SVIZ) obvestilo zainteresirane deležnike. Besedilo pravilnika, ki je bilo v javni obravnavi, je na 69. seji dne 9. maja 2016 ponovno obravnaval tudi Nacionalni svet za knjižnično dejavnost. Ministrstvo za kulturo je želelo ustreznost predlaganih rešitev s čimvečjim številom predstavnikov strokovne in druge zainteresirane javnosti preveriti še na javni razpravi, ki je bila 18. maja 2016. Povabilo na javno razpravo je deležnikom posredovalo elektronsko 10. maja 2016 (dopis št. 0070-6/2016/24), prav tako je povabilo tudi javno objavilo in za javno objavo zaprosilo tudi stanovsko bibliotekarsko združenje. Poročila o dosedanjih postopkih v zvezi z izvajanjem in spremembo pravilnika Komisija za podelitve nazivov v knjižnični dejavnosti tudi redno javno objavlja v Knjižničarskih novicah in tako vso zainteresirano javnost med drugim seznanja tudi s predlogi za spremembo pravilnika.

Ministrstvo je predlog preučilo v odnosu do ostalih pripomb, prejetih med pripravo osnutka ter njegovo javno obravnavo, in se po posvetu s ključnimi deležniki s področja knjižnične dejavnosti glede na dejstvo, da je tipologija sistema SICRIS namenjena vrednotenju raziskovalne uspešnosti in njena uporaba v druge namene ne omogoča objektivnega vrednotenja (kot npr. dosežkov strokovnih knjižničarskih delavcev), odločila, da tipologije SICRIS za potrebe pravilnika ne prevzame.





7.7.16

Vabilo: ureditev in vzpostavitev knjižnice v Domu starejših Škofljica

Posredujemo prošnjo Doma starejših Škofljica:

Naziv dela: ureditev in vzpostavitev knjižnice v Domu starejših Škofljica; prostovoljno delo
Kraj opravljanja prostovoljnega dela: dom starejših Škofljica, Ob potoku 11, 1291 Škofljica
Naloge: označitev knjig, ureditev po žanrih, vpis v evidenco
Predviden čas: po dogovoru

Z zainteresiranim študentom se bo sklenilo pogodbo o prostovoljnem delu in po opravljenem delu organizacija lahko izda potrdilo o opravljenem delu. Študentu bo omogočena malica v Domu.










22.6.16

Vse je v denarju...

V prejšnjem prispevku sem se morda res preveč osredotočil na DBL. DBL je imel v letu 2015 345 članov (Poročilo DBL)

Na AJPES je dostopno bolj podrobno Poročilo o poslovanju s pojasnili (potrebna je brezplačna registracija).
Prihodki od članarin 6.615,00
Odvod članarine na ZBDS 4.949,00
Kar pomeni, da je za svoje delovanje (poštnina, računovodstvo, potni stroški,...) potrošil 1.800,89.

To se seveda niti v sanjah ne more primerjati s sorodnimi strokovnimi društvi. Ves denar gre za delovanje ZBDS.
Tam pa je zgodba povsem drugačna: Celotni prihodki iz dejavnosti društva 133.130,37 € (od tega dotacije iz proračunskih in drugih javnih sredstev 75.100, od tega za revijo Knjižnica Min. za kulturo 12.000,00). Članarine in prispevki članov 17.533
Od zanimivih odhodkov naj za zdaj omenim le: Licenca EBSCO 21.709,79

Morda za primerjavo še poročilo Združenja slovenskih splošnih knjižnic: skupaj prihodki: 108.304 (od tega dotacije iz proračunskih in drugih javnih sredstev 30.000). Članarine in prispevki članov 64.800.

Pa naj še kdo naj reče, da ni denarja v knjižničarstvu... Kmalu bom poskusil narediti bolj podrobno vizualno analizo. Če pa ima še kdo kakšno vprašanje glede denarja, ga lahko pošljete na info@biblioblog.si pa bomo skupaj poskusili priti stvarem do dna.

10.6.16

Dela se, da se kaj naredi!

Pred šestimi leti sem se, kot sveže zaposleni v (visokošolski) knjižnici, včlanil v lokalno Društvo bibliotekarjev Ljubljana. Hitro sem ugotovil, da se na sestankih (ki jih večinoma sploh ni bilo), govorijo same floskule in so popolna izguba časa.

Ko se je izvolilo novo vodstvo, sem bil zelo dejaven, pomagal sem dobiti novega brezplačnega ponudnika spletnega prostora, pomagal sem postaviti novo spletno stran DBL in se dogovoril tudi za oblikovanje novega logotipa. Postavil sem tudi Facebook (še vedno javna skupina namesto strani) in Twitter profil (zadnja objava 6. marec 2014). Udeležil sem se več konferenc ZBDS. Pred dvema letoma sem celo sodeloval s prispevkom in delavnicami. Za stroko sem naredil precej stvari, ki so vidne še danes.

Kmalu sem opazil težave: Zaradi pomanjkanja obveščanja javnosti ob občnem zboru ter vsesplošnega pomanjkanja novic na spletni strani sem po dveh letih (pred 4 leti) prekinil sodelovanje z DBL. Uporabljala se je neka mailing lista, za katero nihče ne ve, kdo jo upravlja, kje se prijaviš in kako odjaviš. Upal sem, da se bodo stvari premaknile na bolje. Pa se niso! Mislil sem, da je bila težava v tem, da novice niso prihajale v javnost zaradi tega, ker ni bilo možnosti. Te možnosti sem jim pomagal ustvariti, novic in informacij o delovanju pa še vedno ni!

Članstvo v društvu mi v teh letih pri mojem strokovnem razvoju ni popolnoma nič koristilo. Do "strokovnih" bibliotekarskih društev sem tako v zadnjih 4 letih ostal neopredeljen, njihovo "delo" sem ignoriral. A v tem času sem opazil, da takšno delovanje ne more koristiti nobenemu v stroki!

V zadnjih 6. letih nisem slišal ničesar o povezovanju, nobenega vabila na kakšne zanimive in koristne dejavnosti nisem dobil. Kje so debate o katalogu, ki je star 30 let, pomanjkljiv, nima nobenih modernih funkcij in sploh ni uporaben in uporabniku prijazen? UDK? Makerspace, 3D tiskalnikih, multimedijskih video studiih? Zaposlovanju? Zvočne knjige? Mednarodno sodelovanje? Repozitoriji, Open access? Ne samo debate - tudi zaključke potrebujemo!

Dovolj! Predsednica je svoj drug mandat začela enako kot prejšnji, kjer se ni naredilo popolnoma nič! Govori se o istih zadevah kot pred 6 leti! Te ljudi je treba izpostaviti, širši strokovni javnosti pa pokazati, da z njihovim denarjem in članstvom drugi ne delajo nič. Očitno so nekateri tako zaslepljeni s samohvalo, da ne dojamejo, da pravzaprav oni delajo največjo škodo stroki! Eni in isti ljudje se že mnogo preveč let vrtijo med položaji. Ker imam tega dovolj, bom naredil vse, da se to prekine.

Vem, da moje trmarjenje zelo verjetno ne bo doseglo prav nič. Vendar jaz nimam česa izgubiti. Upam pa, da bo moje "teženje" spodbudilo še koga, da bo začel kritično razmišljati in ugotovil, da lahko sam naredi kaj več kot "večni društveniki", ki samo mešajo meglo. Vsi, ki mislijo, da ne poznajo zadev dovolj dobro, da bi se oglasili, vedo in znajo več kot tisti, ki trenutno "vodijo".

Nekateri dolgoletni člani DBL mislijo, da, če spregovoriš o pomanjkanju rezultatov dolgoletnega dela v društvu, to pomeni a priori diskvalifikacijo dela kolegov in kolegic. To seveda ne drži. Morda bi tukaj v športni primerjavi povedal - če ne gre naprej, je treba zamenjati trenerja in ali ključne igralce. To pa ne pomeni njihove izključitve iz športa!

Društvo so ljudje, ki delajo. Pritoževanje nad ne-sodelovanjem je enako kot zahteva politikov za zamenjavo ljudstva. Mislim, da je bolje, da najprej poskusimo z zamenjavo vodstva. Jaz ne ukazujem drugim, naj odpravijo napake, jaz opozarjam, da če njim ni uspelo, je čas za druge. Druge se vabi z drugačnim delom!

Jaz bom še naprej delal. Boste tudi vi? Ta zapis bom končal z vabilom, da na naslov: info@biblioblog.si napišete, kaj delate, kaj bi radi počeli, pa ne veste, kje bi začeli ali pa nimate dovolj podpore v knjižnici. Napišite kaj ste že naredili, pa se vam zdi, da bi lahko še več ljudi slišalo o tem. Napišite, čigavo delo občudujete. V naši fakultetni knjižnici trenutno delamo na vodičih in seznamu študijske literature, sam pa pomagam pri urejanju družbenih omrežij za konvencijo.

Je društveno organiziranje sploh potrebno? Če je, lahko tudi prekinemo s trenutno organizacijo in naredimo nekaj novega! Kdo je za?

7.6.16

Komu služi ZBDS?

Ob obisku zadnjega srečanja ZBDS sem izgubil vsakršno iluzijo, da osrednje bibliotekarsko združenje dejansko dela v korist nas, knjižničarjev. Še manj pa dela v korist uporabnikov knjižnic.

Da bi se zares prepričal, sem predsednico ZBDS, dr. Sabino Fras Popovič 25. 4. zaprosil za vpogled v zapisnike organov zveze.

Predsednica mi je takoj napisala: "v skladu s statutom so te informacije dostopne članom ZBDS." Zapisnikov še nisem videl.

Gre za očitno kršitev 111. ter 113. člena statuta ZBDS.
Statut nikjer ne omejejuje dostopnost na člane - VSA javnost ima pravico do zapisnikov VSEH organov zveze (Seje Občnega zbora so sicer edine dostopne na spletu, Seje Upravnega odbora, Seje Strokovnega odbora). Glede pravice do zapisnikov sekcij je sicer situacija malo bolj meglena (sekcije so delovna telesa in v Statutu niso našteti kot organi), a sem prepričan, da je potrebno posredovati tudi te, saj gre za delovanje Zveze.

Vendar sem po hitrem iskanju po pravilnikih društev našel člen Pravil Društev bibliotekarjev Ljubljana, ki v 9. in 10. členu nespodobno omejuje pogled v zapisnike samo na člane društva. So predsednici preveč (narobe) prišepetovali iz DBL? Je zamešala osnovne dokumente? Je lagala?

S tem je po mojem mnenju predsednica zagotovo kršila tudi 3., 5., 6., 8. in 9. člen etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev.

Dolgoletni član DBL me je opozoril, da lahko Formalno, po dikciji 63. člena Statuta ZBDS, sproži postopek pred Častnim razsodiščem le član ali organ zveze. Nisem ne eno ne drugo. Člani zveze so trenutno samo področna društva, npr. DBL, fizične osebe pa ne. Posamezniki smo lahko le člani področnih društev. Ista omejitev velja tudi za nekatere druge formalne poti (npr. predlogi za nekatera priznanja).

To pomeni, da si uporabniki knjižnic sploh ne morejo pomagati z etičnim kodeksom in da častno razsodišče deluje popolnoma drugače kot v primerljivih združenjih (npr. Novinarsko častno razsodišče) Seveda tudi častna razsodišča "področnih društev" rešujejo le "na podlagi pisnih zahtev članov društva" in tako splošna javnost sploh nima možnosti pritožbe na delo knjižničarjev.

20.5.16

Mnenja o novi bibliotekarski zakonodaji


Na spletni strani ZBDS je dosegljivo mnenje, ki ga je podala ZBDS.
Iz vsebine:
"V vodstvu Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (v nadaljevanju ZBDS) se zavedamo, da so mnenja med člani društev o različnih predlogih zakonskih in podzakonskih sprememb različna in jih ne moremo umestiti na enotni imenovalec."
"Na naslov ZBDS smo prejeli sedem pripomb,..."
"Posamezna mnenja, ki smo jih prejeli, dvomijo o ustrezno umeščeni strokovni ambicioznosti, ki jo prinaša predlog Pravilnika in se ne strinjajo s tako zastavljenim spodbujanjem strokovne odličnosti (npr. pogoj za napredovanje v višji naziv vezan na avtorske objave). S takšnimi stališči se v vodstvu ZBDS ne moremo strinjati in jih kot tako oblikovane ne moremo posredovati naprej."
"Pri pregledu osnutka besedila ugotavljamo, da za razliko od doslej veljavnega Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti, ne predvideva pridobivanja točk glede na število let dela na posameznem področju. To pozdravljamo, saj je na to vezano že napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede." 
"Ob pregledu osnutka besedila Pravilnika so se nam odprla naslednja vprašanja, kjer pa nimamo konkretnih rešitev."
"V ZBDS imamo žal tudi takšne primere, ko strokovni kolegi prevzamejo funkcije, v štiriletnem mandatu pa skličejo en sestanek in/ali posredujejo en predlog za izvedbo programa ali oddajo poročilo. To vsekakor ni delo na štiriletnem programu." 
Dostopne pa so tudi Pripombe DBL.
Iz vsebine:

"pozdravljamo spremembe"
"Predlagamo, da se uveljavljeno število let delovnih izkušenj potrebnih za napredovanje (5-10-15) ne spreminja."

Opazil sem, da so mnenja različna, poudarki so na drugih mestih. Je kdo opazil še kakšno javno objavljeno mnenje?