3.1.17

Delavnica za pripravo vloge za imenovanje v strokovni naziv v knjižnični dejavnosti

Narodna in univerzitetna knjižnica vabi na brezplačno
Delavnico za pripravo vloge za imenovanje v strokovni naziv v knjižnični dejavnosti

Termina:
- torek, 10. januar 2017, od 10.00 do 13.00 – Turjaška 1
- petek, 13. januar 2017, od 10.00 do 13.00 – Leskoškova 12

Program delavnice:

10.00-10.45 Pravilnik o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti (Uradni list RS, št. 65/16)
10.45-11.30 Merila za ocenjevanje dosežkov v knjižnični dejavnosti

11.30-11.45 odmor

11.45-12.30 Praktični prikaz izpolnjevanja vloge za imenovanje v strokovni naziv
12.30-13.00 Vprašanja in odgovori udeležencev

Izvajalki: Mojca Dolgan Petrič, mag. Špela Zupanc

Na delavnico se lahko prijavite na povezavi: Prijava.

Vabimo vas na spletno stran Komisije za strokovne nazive v knjižnični dejavnosti, kjer je
objavljena vloga z navodili: http://www.nuk.uni-lj.si/informacije/pridobivanje-strokovnih-nazivov.

29.12.16

COBISS+ prijava

Prvi del

To je drugi del predstavitve nove verzije OPAC-a COBISS+, ki je na voljo za testiranje. V prvem delu sem predstavil oblikovanje, iskanje in zadetke.

Prijava

Največja novost je prijava v sam OPAC. S tem je omogočena personalizacija in dostop do nekaterih dodatnih funkcij.




Prijavimo se lahko na več načinov:
  • uporabimo račun Moje knjižnice - vpišemo knjižnico, številko izkaznice in staro geslo za "Moja knjižnica".
  • uporabimo svoj račun za Arnes AAI. Gre za uporabo službenega e-poštnega naslova kulturnih in javnih organizacij (npr. ime.priimek@pef.uni-lj.si), za katere skrbi ARNES. POZOR: Prijava z @guest.arnes.si trenutno NE DELUJE! Študentje lahko uporabijo tudi digitalno identiteto Univerze v Ljubljani, učenci, učitelji in ostali zaposleni pa njim dodeljene e-poštne naslove.
  • uporabimo svoj račun za Google ali Facebook (prikaže se tudi vaš avatar, ikona, ki jo uporabljate).
  • Uporabimo povezavo Ustvari profil Moj COBISS (z e-naslovom) ..., kjer lahko uporabimo vsak e-poštni naslov.
POZOR: Vsak račun, ki ga uporabite za prijavo, ustvari svoj profil Moj COBISS! Imate lahko več povsem ločenih profilov!

Več v pomoč.

S prijavo v profil Moj COBISS pridobimo nove možnosti. 


Moje knjižnice

Lahko vpišemo več svojih knjižnic (in posebna gesla za "Moja knjižnica" za vsako). Vidimo lahko število izposojenih knjig, rezerviranih, drugih in e-knjig.


Za prikaz seznama izposojenega gradiva, rezerviranega gradiva, zgodovine izposoj v tabeli izberemo ustrezno knjižnico.

Moja polica

Ko smo prijavljeni, lahko shranjujemo posamezne zadetke ali celotna iskanja. 
Posamezne zapise lahko shranimo na Mojo polico. To storimo tako, da v seznamu rezultatov iskanj zapise označimo, nato pa kliknemo gumb Na polico. Te zapise o gradivu lahko nadalje upravljamo, tj. pošiljamo po e-pošti, tiskamo, izvažamo v RIS-format ... To storimo tako, da posamezne zapise označimo ter uporabimo gumbe v meniju nad seznamom gradiva.

Moja iskanja

Izvedena iskanja lahko shranimo in jih kasneje ponovno uporabimo. Iskalno zahtevo shranimo s klikom na gumb "Shrani iskanje" nad seznamom rezultatov iskanja. V seznamu shranjenih iskanj se prikažejo podatki o datumu izvedbe iskanja, iskalni zahtevi in bazi podatkov, po kateri je bilo iskanje izvedeno. S klikom na iskalno zahtevo se le-ta ponovno izvede, uporabi se izbran lokalni katalog. Možno je tudi iskanje v seznamu iskalnih zahtev.


Nastavitve

Povzeto iz Pomoč

Pri privzetem načinu iskanja lahko nastavimo osnovno, izbirno ali ukazno iskanje. Privzeto je nastavljeno osnovno iskanje, vendar lahko to nastavitev spremenimo ali prilagodimo svoji privzeti izbiri.

Nastavimo lahko privzeti katalog ali več katalogov knjižnic, po katerih želimo iskati. V okence Privzeta knjižnica pri iskanju v spustnem seznamu izberemo želene kataloge knjižnic. Tako se bo ob vsaki prijavi že avtomatično nastavil izbran katalog.

Če želimo vplivati na relevantnost rezultatov iskanja, tj. spremeniti privzeto nastavitev tako, da se na prvih mestih v seznamu rezultatov iskanja prikaže gradivo, ki odgovarja našim osebnim preferencam, uporabimo možnost Relevantnost rezultatov iskanja. Če so npr. članki pomemben cilj iskanja, izberemo ustrezno nastavitev in algoritem relevance jo bo upošteval, tako da bodo članki v seznamu rezultatov iskanj pri vrhu. Izbiramo lahko med naslednjimi možnostmi:
  • vseeno
  • knjige
  • članki
  • diplome, raziskovalne naloge ipd.
Napredne možnosti omogočajo nastavitev nekaterih dodatnih funkcionalnosti, ki se uporabljajo pri iskanju, saj niso del privzetih vrednosti. Te so:
  • prikaz bibliografskega gradiva v formatu COMARC (brez prijave sploh ni viden)
  • izvoz bibliografskih gradiv v druge sisteme (trenutno ni na voljo)
  • izvoz bibliografskih gradiv v RIS-formatu
Meni fasetnega omejevanja imamo lahko na levi ali desni strani seznama rezultatov iskanja. Sistemsko privzeta nastavitev je levo.

Privzeto lahko nastavimo tudi število prikazanih zadetkov na stran. Izbiramo lahko med 10, 25 ali 100 zadetki. Sistemska privzeta nastavitev je 10.

S klikom na gumb Shrani shranimo nastavitve.

Zaključek

Kot sem že napisal v prvem delu, gre za obsežno in kvalitetno nadgradnjo OPAC. Moja edina pripomba je, da ne vključuje nobenih možnosti za uporabo družbenih omrežij. Lahko bi se uporabilo tudi komentiranje ali ocenjevanje gradiva.
Sedaj vemo, da zna IZUM narediti uporaben in izdelan vmesnik. Zato je škoda, da jim to ni uspelo pri njihovem drugem knjižničarskem izdelku COBISS3/Izposoja, ki pa je povsem nemogoč za uporabo in ga bom predstavil v naslednjem prispevku.

22.12.16

COBISS+

Nova verzija OPAC-a COBISS+ je na voljo za testiranje. IZUM je konec prejšnjega meseca na konferenci COBISS 2016, poleg svojih novih spletnih strani, predstavil tudi novo verzijo COBISS OPAC. Gre dejansko za obsežno in kakovostno posodobitev! Sicer ni ničesar, kar ne bi že leta čakali, vendar je zdaj tukaj skoraj vse, kar potrebujemo. Predstavljam predvsem najpomembnejše novosti.


Oblikovanje


Ocenjevanje oblikovanja je sicer zelo subjektivno, vendar mi je všeč ter je v skladu z modernimi smernicami. Spletna stran je odzivna in se prilagodi na vsak zaslon, videz je v redu tudi na mobilnih napravah (responsive). Izjemna posodobitev je to, da se zaradi uporabe novejše tehnologije ne bosta nikoli več prikazali napaki: "Prikazati je mogoče samo rezultate zadnjega iskanja." in "NAPAKA. Čas vaše seje je potekel. Prosimo, da se ponovno prijavite v COBISS/OPAC."
Pomembna novost je, da vse povezave delujejo vedno. Rezultate iskanja in tudi posamezne zapise je zdaj možno deliti tako, da prepišete URL in ga pošljete po e-pošti. Pohvaliti moram tudi večjezičnost, namreč na katerikoli strani je možen preklop v drug jezik tako, da se ohrani vse podatke na zaslonu.

Iskanje

Prva stvar, ki jo opazimo, je "predlagalnik" - samodokončanje iskalne zadeve:

Povzeto iz Pomoč:
Funkcija za samodokončanje (angl. autocomplete) ob vpisovanju iskalne zahteve v iskalni obrazec samodejno predlaga iskalne pojme, ki bi nam lahko bili v pomoč pri iskanju.
Primer: zveza pri
Iskalnik ponuja iskalne zveze, kot je npr. zveza prijateljev mladine itd. S potrditvijo ponujene iskalne vsebine jo prenesemo v iskalni obrazec.
Deluje različno, glede na knjižnico, po kateri iščemo.
Krnjenje besed Krnjenje je način krajšanja iskalnega pojma; iskalnik izvede iskanje po krnu besede, vključno z vsemi oblikami končnic. Operacija je tehnično zelo podobna krajšanju z *, vendar s to razliko, da iskalnik izvede krajšanje iskalnega pojma od krna (korena) besede naprej samodejno.
Primer: avtomobil
Kot rezultat dobimo tudi zapise na temo avtomobilizma.
Krnjenje besed deluje le za slovenske besede.

Popravljalnik "Ste morda iskali":



Dvojne, ločene spletne strani za vzajemno bazo in lokalne kataloge končno ne obstajajo več! Privzeto je iskanje po VSEH KNJIŽNICAH, hitro pa lahko dodamo (ali umaknemo) eno ali tudi več lokalnih katalogov. Zame je zelo zanimiva nova izbira lokalnih katalogov vseh knjižnic Univerze v Ljubljani. Tudi tu imamo na voljo samodokončanje.



Uporabimo lahko tudi "Seznam vseh knjižnic". Tukaj sem našel težavo, saj se po vsakem kliku na ta seznam, izbriše stare izbrane knjižnice in tako ne moreš dodati več knjižnic s pomočjo seznama. Iz IZUM so mi 27. 12. sporočili, da je v pripravi popravek.

Rezultati iskanja


Čeprav je zdaj več "belega prostora" in se več kot prvih 6. zadetkov težko vidi, so rezultati lepo urejeni. V pomoč nam bo spreminjanje velikosti besedila neposredno v brskalniku.
Za povečanje besedila hkrati pritisnemo CTRL in +, za pomanjšanje besedila pa CTRL in –.
Za ponastavitev na privzeto velikost besedila hkrati pritisnemo CTRL in 0.

Velika posodobitev je dodatno iskanje po vrstah vsebine, gradiva, jezikih, ciljni skupini, avtorju, letu izdaje in predmetu. Predlagani dodatni iskalniki so izbrani iz zadetkov in omogočajo dodatno omejevanje po več dodatnih iskalnikih hkrati. Te dodatne filtre je možno premakniti tudi na desno stran zadetkov, vendar sam mislim, da je to skoraj odveč.

Na prvi pogled pa je rezultat iskanja popolnoma enak prejšnjemu. Lahko pa se ga nekoliko prilagodi, če ste prijavljeni.

Tudi, če niste prijavljeni, je možen ogled zadnjih 100 iskanj. Seznam prikazuje tudi, po katerih katalogih smo iskali.



Zadetek


Stran izbranega zadetka je zelo prazna, "Predmetne oznake" je nadomestil lepši termin Teme
Signatura je lepo vidna. Žal je pri zapisu zraven še vedno ISBN in povsem nekoristen COBISS.SI-ID (kar bodo uporabniki zagotovo spet zamešali s signaturo), UDK pa ni več viden. Zraven je dodana še inventarna številka (pred nekaj dnevi je ni bilo).

Prijava

Največja novost je prijava v sam OPAC. S tem je omogočena personalizacija in dostop do nekaterih dodatnih funkcij. Nadaljevanje v drugem delu.

28.10.16

Študentsko delo

V Knjižnici Domžale iščejo študenta/ko bibliotekarstva ali razrednega pouka za pomoč pri izvajanju dogodkov za otroke in mladino, pomoč pri urejanju oddelka in pri ostalih prireditvah. Kontakt: 01/722 50 80 ali brigita.kranjec@dom.sik.si

30.9.16

Odprti podatki - odprta in bogata družba

 Ljubljana, 28.9.2016



Ob svetovnem Dnevu pravice vedeti, ki ga obeležujemo od leta 2002,  je Informacijski pooblaščenec v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo in Ministrstvom za kulturo organiziral javni posvet z naslovom »Odprti podatki - odprta in bogata družba«. V skladu z Direktivo EU o ponovni uporabi podatkov javnega sektorja in nacionalno zakonodajo (ZDIJZ-E) so po novem zavezanci za omogočanje ponovne uporabe podatkov tudi inštitucije s področja kulture ( knjižnice, muzeji in arhivi).



V uvodnem nagovoru je minister za javno upravo Boris Koprivnikar povedal, da delajo na priročniku za področje odprtih podatkov. Pripravljajo pa tudi portal za odprto dostopnost podatkov, saj uporaba velikih podatkov postaja nova znanost. Minister za kulturo Tone Peršak je poudaril, da ministrstvo spodbuja e-vsebine s področja kulture ter trajno hranjenje e-vsebin. Generacija mobilnih telefonov sama ne išče informacij na spletu, saj pričakuje, da bodo informacije same prišle do nje. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je izpostavila, da je pri zagotavljanju pravice do ponovne uporabe podatkov javnega značaja nujno potrebno medsebojno sodelovanje javnega in zasebnega sektorja. Urad informacijskega pooblaščenca tu nastopa zgolj kot pritožbeni organ ob kršitvah. Delujejo po principu ˝case by case˝. Od leta 2015 do danes so obravnavali zgolj 36 pritožbenih zadev, kar predstavlja 1,6 % vseh pritožb. Težijo k proaktivnemu odpiranju baz podatkov (˝open data˝) ter enakosti vseh prosilcev za dostop do informacij.


POPISNICE PREBIVALSTVA ZGODOVINSKEGA ARHIVA LJUBLJANA-PRVOVRSTEN ZGODOVINSKI VIR (Mag. Mitja Sadek in dr.Andrej Pančur)

Pri popisnicah gre za skupni projekt tako Zgodovinskega arhiva Ljubljana, kot Muzeja za novejšo zgodovino. Popisnice so predstavljene skozi portal SIstory in pomembne tako iz vidika rodoslovja, kakor tudi znanstvenega vidika. Digitalizirali so jih s pomočjo mormonske skupnosti iz ZDA. Primerjamo pa jih lahko z matičnimi knjigami. Restavriranje in indeksiranje se je pričelo leta 2010, do danes pa so uspeli ročno prepisati podatke za 140.000 oseb. 

ODPRTE GEO-STORITVE ZA GLAM (dr. Dalibor Radovan)

Skoraj vse objekte in dogodke v prostoru je možno geo-locirati. Pri projektu GLAM Geološki inštitut Slovenije ponuja tako kartografijo, kakor tudi geo-vizualizacijo. Tu ne gre zgolj za prostor, ampak tudi za zgodovino, ki predstavlja čas. Pri tem dobimo novo dimenzijo in lahko govorimo o 4 dimenzionalnih podatkih. Geo-informatika je stara več kot 30 let. Sprva so pričeli s geografskimi informacijskimi sistemi, nato s GLEMom in geo-knjižnico. Geodigitalizacija zahteva nove poslovne modele, nove portale in nove storitve. Z arhiviranjem starih prostorskih podatkov je nastal projekt e-ARH, s geo-parsingom e-knjige s kartami in risbami krajev, ki so omenjeni v njih, mobilna platforma nValuta pa s pomočjo virtualne resničnosti omogoča vpogled v cene nepremičnin, zgolj z zajetjem fotografije na samem mestu le-te.

ODPRTOST PODATKOV DIGITALNE KNJIŽNICE SLOVENIJE (mag.Zoran Kristulović)

Osnovne tri funkcije digitalne knjižnice Slovenije so zajem, ohranjanje in dostop do podatkov. Sodelujejo s 431 partnerji. Do danes knjižnica vsebuje ca. 750. 000 digitalnih enot, približno 6,5 milijona monografij in drugih datotek, kar predstavlja 50 TB podatkov. 34 % tega gradiva prispeva NUK, 66 % preostali partnerji. Zakon o obveznem izvodu je privedel tudi do arhiviranja spleta. Zajetih imajo 60 milijonov spletnih naslovov (URL), kar predstavlja 3TB podatkov in ca. 68.000 domen. Osnovno načelo digitalne knjižnice je odprtost, dostopnost in uporabnost. Potrebujejo pa še popoln akcijski načrt za digitalizacijo celotne kulturne dediščine.

OMOGOČANJE DOSTOPA IN PONOVNE UPORABE DIGITALNIH PROSTORSKIH PODATKOV (dr.Jože Škofljanec in Gregor Završnik)

Predstavljen je bi evropski projekt e-ARH, pri katerem sodeluje 17 partnerjev iz 11 evropskih držav. Uporabljajo model OAIS in odprt arhivski informacijski sistem. Vrste uporabnikov so domoznanci, arhivski strokovnjaki, ustvarjalci …, predstavlja pa tudi pravni interes. Trenutno gre zgolj za surove podatke, ki jih testno objavljajo v OGL servisih. V prihodnje načrtujejo integracijo z DILO in lastnimi web servisi. 

ODPRTI PODATKI-IZZIVI ZA KULTURNE INSTITUCIJE (dr.Maja Bogataj Jančič)

Sprememba direktive 2003/38/ES je prinesla vprašanje avtorskih pravic, varstva zasebnosti in osebnih podatkov. Prišlo je do ogroženosti tekočih in potencialnih poslovnih modelov. Razlogi za spremembo so predvsem zavarovanje javne domene, ekonomska vrednost javne domene, večja harmonizacija cen za ponovno uporabo ter koristi za izobraževanja in raziskovanja. Novosti, ki jih je direktiva prinesla so, da naj bi bili vsi dokumenti v javni domeni vključeni v korpus ponovne uporabe. Izključena so zgolj gradiva za katere veljajo avtorske pravice tretjih oseb. Dokumenti, na katerih imajo pravice inštitucije se vključujejo po želji.

Direktiva 2013/37/EU veleva, da so vključeni vsi dokumenti, z izjemo avtorskih pravic tretjih oseb. Dokumenti, ki bi lahko bili zavarovani  naj bodo na voljo pod ustreznimi licencami (npr. CC0).

ZDIJZ-E velja od 23.12.2015 in vsebuje tudi Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnegaznačaja iz 8.1.2016, veljavno od 8.5.2015.  Za arhive velja zakon ZVDAGA. Potreba je prilagoditev katalogov in vključitev novega stroškovnika. Pri odločanju pomaga tudi Priročnik zaodpiranje podatkov javnega sektorja (l. 2016), v pripravi  je tudi nov priročnik, ki ne bo tako splošen.

PREDSTAVITEV DOBRIH PRAKS- IZKUŠNJE NIZOZEMSKE NA PODROČJU ODPIRANJA PODATKOV ( dr.Marc de Vries)

Inštitucije prihajajo iz različnih okolji zato je potrebno določiti smisel centralizacije. V letu 2013 so Nizozemci vzpostavili neformalno internetno mrežo, ki vključuje Narodno knjižnico, Nacionalno agencijo za dediščino in Kraljevo nizozemsko akademijo znanosti in umetnosti. Poleti 2015 je bila izdana Nizozemska strategija za digitalno dediščino, katere glavna tema je bila kako lahko delijo podatke na najboljši način. Vzpostavili so tri slojni model, ki temelji na sprejetju in delitvi sklopa vodilnih načel o odprtih strategijah in objektih, postavlja v ospredje uporabnike, komuniciranje z njimi, kakor tudi med samimi inštitucijam ter ustrezno zagotavljanje, vzdrževanje ter podporo servisov.


Posvet se je zaključil s podelitvijo priznanja informacijskega pooblaščenca, za dobro prakso ambasadorja transparentnosti, ki letos pripada Zavodu za ustvarjanje kakovostnega novinarstva - Pod črto.