22.6.16

Vse je v denarju...

V prejšnjem prispevku sem se morda res preveč osredotočil na DBL. DBL je imel v letu 2015 345 članov (Poročilo DBL)

Na AJPES je dostopno bolj podrobno Poročilo o poslovanju s pojasnili (potrebna je brezplačna registracija).
Prihodki od članarin 6.615,00
Odvod članarine na ZBDS 4.949,00
Kar pomeni, da je za svoje delovanje (poštnina, računovodstvo, potni stroški,...) potrošil 1.800,89.

To se seveda niti v sanjah ne more primerjati s sorodnimi strokovnimi društvi. Ves denar gre za delovanje ZBDS.
Tam pa je zgodba povsem drugačna: Celotni prihodki iz dejavnosti društva 133.130,37 € (od tega dotacije iz proračunskih in drugih javnih sredstev 75.100, od tega za revijo Knjižnica Min. za kulturo 12.000,00). Članarine in prispevki članov 17.533
Od zanimivih odhodkov naj za zdaj omenim le: Licenca EBSCO 21.709,79

Morda za primerjavo še poročilo Združenja slovenskih splošnih knjižnic: skupaj prihodki: 108.304 (od tega dotacije iz proračunskih in drugih javnih sredstev 30.000). Članarine in prispevki članov 64.800.

Pa naj še kdo naj reče, da ni denarja v knjižničarstvu... Kmalu bom poskusil narediti bolj podrobno vizualno analizo. Če pa ima še kdo kakšno vprašanje glede denarja, ga lahko pošljete na info@biblioblog.si pa bomo skupaj poskusili priti stvarem do dna.

10.6.16

Dela se, da se kaj naredi!

Pred šestimi leti sem se, kot sveže zaposleni v (visokošolski) knjižnici, včlanil v lokalno Društvo bibliotekarjev Ljubljana. Hitro sem ugotovil, da se na sestankih (ki jih večinoma sploh ni bilo), govorijo same floskule in so popolna izguba časa.

Ko se je izvolilo novo vodstvo, sem bil zelo dejaven, pomagal sem dobiti novega brezplačnega ponudnika spletnega prostora, pomagal sem postaviti novo spletno stran DBL in se dogovoril tudi za oblikovanje novega logotipa. Postavil sem tudi Facebook (še vedno javna skupina namesto strani) in Twitter profil (zadnja objava 6. marec 2014). Udeležil sem se več konferenc ZBDS. Pred dvema letoma sem celo sodeloval s prispevkom in delavnicami. Za stroko sem naredil precej stvari, ki so vidne še danes.

Kmalu sem opazil težave: Zaradi pomanjkanja obveščanja javnosti ob občnem zboru ter vsesplošnega pomanjkanja novic na spletni strani sem po dveh letih (pred 4 leti) prekinil sodelovanje z DBL. Uporabljala se je neka mailing lista, za katero nihče ne ve, kdo jo upravlja, kje se prijaviš in kako odjaviš. Upal sem, da se bodo stvari premaknile na bolje. Pa se niso! Mislil sem, da je bila težava v tem, da novice niso prihajale v javnost zaradi tega, ker ni bilo možnosti. Te možnosti sem jim pomagal ustvariti, novic in informacij o delovanju pa še vedno ni!

Članstvo v društvu mi v teh letih pri mojem strokovnem razvoju ni popolnoma nič koristilo. Do "strokovnih" bibliotekarskih društev sem tako v zadnjih 4 letih ostal neopredeljen, njihovo "delo" sem ignoriral. A v tem času sem opazil, da takšno delovanje ne more koristiti nobenemu v stroki!

V zadnjih 6. letih nisem slišal ničesar o povezovanju, nobenega vabila na kakšne zanimive in koristne dejavnosti nisem dobil. Kje so debate o katalogu, ki je star 30 let, pomanjkljiv, nima nobenih modernih funkcij in sploh ni uporaben in uporabniku prijazen? UDK? Makerspace, 3D tiskalnikih, multimedijskih video studiih? Zaposlovanju? Zvočne knjige? Mednarodno sodelovanje? Repozitoriji, Open access? Ne samo debate - tudi zaključke potrebujemo!

Dovolj! Predsednica je svoj drug mandat začela enako kot prejšnji, kjer se ni naredilo popolnoma nič! Govori se o istih zadevah kot pred 6 leti! Te ljudi je treba izpostaviti, širši strokovni javnosti pa pokazati, da z njihovim denarjem in članstvom drugi ne delajo nič. Očitno so nekateri tako zaslepljeni s samohvalo, da ne dojamejo, da pravzaprav oni delajo največjo škodo stroki! Eni in isti ljudje se že mnogo preveč let vrtijo med položaji. Ker imam tega dovolj, bom naredil vse, da se to prekine.

Vem, da moje trmarjenje zelo verjetno ne bo doseglo prav nič. Vendar jaz nimam česa izgubiti. Upam pa, da bo moje "teženje" spodbudilo še koga, da bo začel kritično razmišljati in ugotovil, da lahko sam naredi kaj več kot "večni društveniki", ki samo mešajo meglo. Vsi, ki mislijo, da ne poznajo zadev dovolj dobro, da bi se oglasili, vedo in znajo več kot tisti, ki trenutno "vodijo".

Nekateri dolgoletni člani DBL mislijo, da, če spregovoriš o pomanjkanju rezultatov dolgoletnega dela v društvu, to pomeni a priori diskvalifikacijo dela kolegov in kolegic. To seveda ne drži. Morda bi tukaj v športni primerjavi povedal - če ne gre naprej, je treba zamenjati trenerja in ali ključne igralce. To pa ne pomeni njihove izključitve iz športa!

Društvo so ljudje, ki delajo. Pritoževanje nad ne-sodelovanjem je enako kot zahteva politikov za zamenjavo ljudstva. Mislim, da je bolje, da najprej poskusimo z zamenjavo vodstva. Jaz ne ukazujem drugim, naj odpravijo napake, jaz opozarjam, da če njim ni uspelo, je čas za druge. Druge se vabi z drugačnim delom!

Jaz bom še naprej delal. Boste tudi vi? Ta zapis bom končal z vabilom, da na naslov: info@biblioblog.si napišete, kaj delate, kaj bi radi počeli, pa ne veste, kje bi začeli ali pa nimate dovolj podpore v knjižnici. Napišite kaj ste že naredili, pa se vam zdi, da bi lahko še več ljudi slišalo o tem. Napišite, čigavo delo občudujete. V naši fakultetni knjižnici trenutno delamo na vodičih in seznamu študijske literature, sam pa pomagam pri urejanju družbenih omrežij za konvencijo.

Je društveno organiziranje sploh potrebno? Če je, lahko tudi prekinemo s trenutno organizacijo in naredimo nekaj novega! Kdo je za?

7.6.16

Komu služi ZBDS?

Ob obisku zadnjega srečanja ZBDS sem izgubil vsakršno iluzijo, da osrednje bibliotekarsko združenje dejansko dela v korist nas, knjižničarjev. Še manj pa dela v korist uporabnikov knjižnic.

Da bi se zares prepričal, sem predsednico ZBDS, dr. Sabino Fras Popovič 25. 4. zaprosil za vpogled v zapisnike organov zveze.

Predsednica mi je takoj napisala: "v skladu s statutom so te informacije dostopne članom ZBDS." Zapisnikov še nisem videl.

Gre za očitno kršitev 111. ter 113. člena statuta ZBDS.
Statut nikjer ne omejejuje dostopnost na člane - VSA javnost ima pravico do zapisnikov VSEH organov zveze (Seje Občnega zbora so sicer edine dostopne na spletu, Seje Upravnega odbora, Seje Strokovnega odbora). Glede pravice do zapisnikov sekcij je sicer situacija malo bolj meglena (sekcije so delovna telesa in v Statutu niso našteti kot organi), a sem prepričan, da je potrebno posredovati tudi te, saj gre za delovanje Zveze.

Vendar sem po hitrem iskanju po pravilnikih društev našel člen Pravil Društev bibliotekarjev Ljubljana, ki v 9. in 10. členu nespodobno omejuje pogled v zapisnike samo na člane društva. So predsednici preveč (narobe) prišepetovali iz DBL? Je zamešala osnovne dokumente? Je lagala?

S tem je po mojem mnenju predsednica zagotovo kršila tudi 3., 5., 6., 8. in 9. člen etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev.

Dolgoletni član DBL me je opozoril, da lahko Formalno, po dikciji 63. člena Statuta ZBDS, sproži postopek pred Častnim razsodiščem le član ali organ zveze. Nisem ne eno ne drugo. Člani zveze so trenutno samo področna društva, npr. DBL, fizične osebe pa ne. Posamezniki smo lahko le člani področnih društev. Ista omejitev velja tudi za nekatere druge formalne poti (npr. predlogi za nekatera priznanja).

To pomeni, da si uporabniki knjižnic sploh ne morejo pomagati z etičnim kodeksom in da častno razsodišče deluje popolnoma drugače kot v primerljivih združenjih (npr. Novinarsko častno razsodišče) Seveda tudi častna razsodišča "področnih društev" rešujejo le "na podlagi pisnih zahtev članov društva" in tako splošna javnost sploh nima možnosti pritožbe na delo knjižničarjev.

20.5.16

Mnenja o novi bibliotekarski zakonodaji


Na spletni strani ZBDS je dosegljivo mnenje, ki ga je podala ZBDS.
Iz vsebine:
"V vodstvu Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (v nadaljevanju ZBDS) se zavedamo, da so mnenja med člani društev o različnih predlogih zakonskih in podzakonskih sprememb različna in jih ne moremo umestiti na enotni imenovalec."
"Na naslov ZBDS smo prejeli sedem pripomb,..."
"Posamezna mnenja, ki smo jih prejeli, dvomijo o ustrezno umeščeni strokovni ambicioznosti, ki jo prinaša predlog Pravilnika in se ne strinjajo s tako zastavljenim spodbujanjem strokovne odličnosti (npr. pogoj za napredovanje v višji naziv vezan na avtorske objave). S takšnimi stališči se v vodstvu ZBDS ne moremo strinjati in jih kot tako oblikovane ne moremo posredovati naprej."
"Pri pregledu osnutka besedila ugotavljamo, da za razliko od doslej veljavnega Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti, ne predvideva pridobivanja točk glede na število let dela na posameznem področju. To pozdravljamo, saj je na to vezano že napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede." 
"Ob pregledu osnutka besedila Pravilnika so se nam odprla naslednja vprašanja, kjer pa nimamo konkretnih rešitev."
"V ZBDS imamo žal tudi takšne primere, ko strokovni kolegi prevzamejo funkcije, v štiriletnem mandatu pa skličejo en sestanek in/ali posredujejo en predlog za izvedbo programa ali oddajo poročilo. To vsekakor ni delo na štiriletnem programu." 
Dostopne pa so tudi Pripombe DBL.
Iz vsebine:

"pozdravljamo spremembe"
"Predlagamo, da se uveljavljeno število let delovnih izkušenj potrebnih za napredovanje (5-10-15) ne spreminja."

Opazil sem, da so mnenja različna, poudarki so na drugih mestih. Je kdo opazil še kakšno javno objavljeno mnenje? 

25.4.16

Zakaj bi delali z ZBDS? Raje delajte sami!

Na "strokovni" razpravi Naše knjižničarstvo, ki jo je ta četrtek ob neprimerni uri organiziralo Društvo Bibliotekarjev Ljubljana (DBL), je sodelovala tudi predsednica Zveze bibliotekarskih društev (ZBDS) dr. Sabina Fras Popović.

Razprava je bila zelo raznovrstna in na trenutke komična, ključne stavke sem objavil na Twitterju (seznam je v obratnem vrstnem redu - berite ga od spodaj navzgor):



Zame je večina teh izjav žalitev strokovnega dela knjižničarjev.

Za mlajše knjižničarje, ki vstopajo v stroko, regijsko razdrobljena knjižničarska društva s posebno krovno organizacijo zagotovo niso zanimiva, saj nimajo od članstva prav ničesar.
Ko je predsednica DBL pozvala občinstvo, naj povemo, kje nas čevelj žuli, sem predstavil nekaj mojih misli o delovanju ZBDS:
  • Komunikacija ZBDS je porazna. Če bi kdo slučajno želel postati nov član, ga spletna stran ZBDS od tega takoj odvrne. Najnovejši zapisniki sej UO, sekcij in strokovnega odbora so iz leta 2012, nekateri celo z letnico 2008. 
  • Koledar nima nobenih dogodkov. V javnosti se ZBDS sploh ne oglaša. 
  • Pri najavljeni stavki knjižničarjev se je objavilo le nek (medel) dopis. 
  • Tudi direktor neke velike ljubljanske knjižnice je ugotovil, da nima nobenih koristi od članstva. Pa se mu sploh ni odgovorilo.
  • Sekcija za promocijo in marketing pa sploh nima članov!
  • Plan ZBDS je pravzaprav copy paste iz leta v leto (od leta 2012 ni velike razlike med njimi). Torej se cilji ali ne dosegajo ali pa se ne določa novih.
  • Spletne strani revije Knjižnica sta dve in nihče ne ve, katera je "uradna" ali posodobljena. Člani uredniškega odbora so napisani na več različnih koncih, celo z različnimi člani.
  • Spletne strani posameznih društev in sekcij so še slabše! Ali jih sploh ni, so zapuščene, pomanjkljive ali pa objavljajo nekaj čisto drugega še na Facebooku.
  • Spletne strani Knjižničarskih novic so zaščitene z geslom, ki ga knjižničar, novo zaposlen v večji knjižnici, zagotovo ne more dobiti.
  • Komu se zdi smiselno, da je stroka organizirana v območna društva s podvojenimi vodstvi in še dodatno zvezo?
Predlagal sem, da lahko za cilje, ki bi bili dejansko zanimivi in koristni za knjižničarsko stroko, pogledamo spletne strani ALA ali kanadske zveze. Tam vidimo npr. sezname zaposlitev (objavljamo jih tukaj na Biblioblogu in na Facebooku, oba imata zato velik obisk, kar pomeni, da so koristni), razne webinarje in webcaste v živo z izobraževalnimi vsebinami ter platformo za javno razpravo.

Skušal sem spodbuditi razpravo v občinstvu, odgovori vodstva ZBDS pa so bili tako zanimivi, da jih predstavljam posebej. Zraven v kurzivi dodajam še svoje mnenje:
  • Po zakonu o društvih ima samo član društva obveznost sodelovanja in pravico do obveščanja. Odločilo se je, da se zapisnikov ne bodo objavljali. To je seveda jasna kršitev 111. 112. in 113. člena statuta ZBDS. 
  • Člani sekcij so o delu obveščeni preko mailing-list. Na katere se ne more prijaviti nihče, saj ni nikjer javno objavljeno, kako se nanje lahko naročiš.
  • Na spletni strani ZBDS so našteti vsi pomembni dogodki. Razen na primer tega srečanja. Koledar je prazen.
  • O stavki ni nihče ničesar vedel - pravzaprav so zanjo vedeli le nekateri iz sindikata in ZBDS je zelo hitro objavil odziv. Očitno so ugotovili, da ZBDS ni njihov partner.
  • Spoštujemo etični kodeks in na tak način komuniciranja, kot ga ima nek direktor, ne bomo odgovarjali. Način komuniciranja je bolj pomemben od vsebine. 
  • ZBDS se ne more primerjati z ALA. Tudi z njihovimi programi in idejami ne.
  • Za spletni prenos konference moraš zagotoviti avtorske pravice. In to je očitno povsem nemogoče.
  • Knjižničarske novice urejajo v NUK in nimajo zveze z ZBDS. Tam očitno ne delajo knjižničarji.
Po tej "strokovni" razpravi sem videl, da se v zadnjih šestih letih ni spremenilo popolnoma nič. Še vedno se govori o istih stvareh, še vedno se iščejo rešitve za iste težave.
ZBDS očitno obstaja le za to, da kroži denar. Zato bom v kratkem podrobno pregledal finančna poročila DBL in ZBDS.

Dobro rešitev so našle splošne knjižnice - pozabile so na ZBDS in ustanovile svoje združenje splošnih knjižnic, ki lepo vodi nacionalne projekte, ki so zelo pomembni za knjižničarsko stroko. Upam, da se bodo tudi drugi knjižničarji odločili, da je stanje nevzdržno in bodo ustanovili novo in bolj učinkovito ter dejansko strokovno društvo.
Tudi ena največjih ljubljanskih knjižnic - CTK se je odločila, da bo dogodke, ki so pomembni za knjižničarje organizirala samostojno - spremljali smo jih lahko v živo na internetu, še vedno pa si lahko posnetke lahko pogledate v arhivu.
Morda pa je čas, da se pozabi na ZBDS in se poišče bolj učinkovito organiziranje knjižničarstva.

Od zdaj naprej knjižničarjem članstvo v "strokovnih" "bibliotekarskih" društvih aktivno odsvetujem: Ne pridružujte se območnim bibliotekarskim društvom! Zakaj bi delali z ZBDS? Raje delajte sami!

Zapis je moje mnenje in ni usklajen z vsemi člani Biblioteama.

21.4.16

Javna razprava - Predlog Pravilnika o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti

V skladu z določili 29. in 39.b člena novega Zakona o knjižničarstvu je Ministrstvo za kulturo v predvidenem roku pripravilo predlog novega Pravilnika o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti, ki je z obrazložitvijo in spremljujočimi merili objavljen na e-upravi (Predlogi predpisov) in na spletni strani Ministrstva za kulturo na naslovu http://www.mk.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/predpisi_v_pripravi_2016/. Na podlagi pripravljenega predloga je zaželeno tvorno sodelovanje strokovne in druge zainteresirane javnosti, morebitne konstruktivne odzive pričakujejo do 19. maja 2016. Društva kot samostojne pravne osebe seveda lahko posreduje svoja stališča neposredno na ministrstvo, vsi ostali, ki smo povezani pod ZBDS in želimo sodelovati, pa posredujmo svoja stališča pisno na naslov ZBDS (elektronski naslov info@zbds-zveza.si) do 6. maja 2016. Seja Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost, ki bo prvi pretresel in obravnaval prispele predloge, bo že 9. maja in prav je, da imamo knjižničarji do takrat že vsaj do neke mere usklajena in izoblikovana stališča.

Vabljeni k sodelovanju!