6.6.18

PROJEKTNO DELO: KATALOGIZACIJA ZAKLJUČNIH DEL

Posredujemo sporočilo: 

 Spoštovani!

 V letu 2018 je nastala pri nas nova Univerzitetna knjižnica Nove univerze. V času od oktobra 2017 do maja 2017 se je naredila konverzija obstoječih baz COBISS v skupno UKNU bazo.

Zaradi preobremenjenosti z delom je nastal večji zaostanek pri katalogizaciji (ca. 200 zaključnih nalog). Zaostanek bi radi čim prej odpravili zato iščemo 2 katalogizatorja z licenco A, ki bi nam pomagala.

Plačilo je 5 EUR neto na vnos po avtorski ali podobni pogodbi (v dogovoru s katalogizatorjem). Delo je na lokaciji v Ljubljani. Začetek dela po dogovoru, čim prej.

Veseli bi bili, če informacijo pošljete naprej vsem morebitnim zainteresiranim katalogizatorjem. Zainteresirani nas lahko kontaktirajo na e-naslov: knjiznica@nova-uni.si ali pokličejo na tel. 01 251 4485 oz. mobi: 041 251 400.

Lepo pozdravljam,
 doc. dr. Ines Vodopivec
 Nova univerza, Univerzitetna knjižnica in znanstvena založba
 New University, University Library and publishing

 Cankarjevo nabrežje 11
 1000 Ljubljana

 +386 1 251 44 85
 knjiznica@nova-uni.si
 www.nova-uni.si

 Urnik / Opening hours:
 ponedeljek – petek / Monday – Friday 10:00 – 18:00

1.2.18

Podpri Biblioblog

Zbiramo donacije za delovanje v letu 2018.

Ker gostujemo na brezplačnem ponudniku (Google Blogger), je zaenkrat edini strošek obnova domene, kar pa znese 13€ na leto (zabec.net).
Če vam je domena biblioblog.si všeč, vas prosimo za kakšen evro prostovoljnega prispevka (klikni na sliko):




Zbrana sredstva se bodo porabila le za vzdrževanje Bibliobloga. Poročilo o zbranem denarju in porabi bomo objavili javno.

Nas trenutno ne morete podpreti finančno? Podprite nas s širjenjem glasu o naših vsebinah v živo ali na socialnih omrežjih Twitter in Facebook.

Hvala vsem, ki nas berete in pri našem delu podpirate!

31.1.18

Zakaj so dobički založb mednarodne znanstvene literature tako veliki?

Avtor: Miro Pušnik

Leta 1995 je so ob razcvetu servisov interneta, še posebej storitev svetovnega spleta veliki založnikom napovedovali konec njihove dejavnosti. Ameriška revija s področja poslovanja in ekonomije Forbes je napovedala, da bo založba Elsevier, ki ima na trgu mednarodne znanstvene literature največji delež, prva žrtvev interneta. Izhajali so iz podmene, da bo svetovni splet povezal raziskovalce, ki si bodo poslej delili znanstvena dognanja brezplačno. Predvidevali so, da znanstvenih revij v tradicionalni obliki sploh ne bo več.

Dvajset let kasneje e soočamo z nasprotnim; izdajanje mednarodne znanstvene literature spada med najbolj dobičkonosne branže. Cookson v Financial Timesu navaja poslovne podatke za založbo Elsevier, divizija znanstvene revije (https://www.ft.com/content/93138f3e-87d6-11e5-90de-f44762bf9896). V letu 2014 so imeli 2 milijardi funtov prihodkov. Stopnja dobička je znašala 34 %, kar je pomenilo štirikrat več od stopnje dobička prvih 100 podjetij na London Stock Exchange (FTSE 100, Financial Times Stock Exchange 100 Index, FTSE 100 Index, FTSE 100 ali Footsie). V letu 2014 so izdali 380.000 znanstvenih člankov v 2.500 znanstvenih revijah.

Če vzamemo 380.000 člankov, prihodek 2 milijardi funtov ter stopnjo dobička 34 % ugotovimo, da je bil:
  • prihodek na en objavljen znanstveni članek v revijah založbe Elsevier okoli 5.300 funtov,
  • dobiček na en objavljen članek okoli 1.800 funtov.
V letu 2014 so le slovenske univerze v revijah založbe Elsevier objavile 1021 člankov (Univerza v Ljubljani 714, Univerza v Mariboru 213, Univerza na Primorskem 61, Univerza Nova Gorica 33). Glede na te podatke lahko sklepamo, da so objavljeni članki slovenskih univerz založbi Elsevier prinesli 1.837.800 funtov dobička.

Velike stopnje dobička imajo tudi druge založbe mednarodne znanstvene literature. Založbi Springer Nature in Taylor &Francis naj bi leta 2012 imela stopnjo dobička 35 %, založba Wiley & Sons pa 29 % . Po nekaterih drugih podatkih naj bi največjo stopnjo dobička imela prav založba Wiley & Sons, več kot 40 %. Vsekakor lahko zaključimo, da je stopnja dobička velikih založb mednarodne znanstvene literature med 30 % in 40 %.

Vprašanje je, zakaj so dobički velikih založb mednarodne znanstvene literature tako veliki. Zgoraj navedi ukrepi ob prehodu na izdajanje e-revij so sicer lahko pripomogli k povečevanju dobičkov, a vendarle ne v takem obsegu. Prav tako ne moremo pričakovati, da bi tako velike stopnje dobička lahko bile posledice naročnin, ki jih založbam plačujejo knjižnice.
Odgovor na to se skriva v dejstvu, da vsebinski del znanstvenih revij zagotavljajo raziskovalci v veliki meri le za raziskovalni prestiž in odmevnost. Velika večina raziskovalcev je zaposlena v raziskovalnih organizacijah, ki jih financirajo praviloma javni proračuni. Raziskovalna dognanja so torej rezultat javnega financiranja. Ko raziskovalci o teh dognanjih želijo obvestiti zainteresirano javnost, morajo napisati znanstveno delo ter ga objaviti. Tudi pisanje znanstvenih del (znanstvenih člankov, znanstvenih monografij ipd.) financira javni proračun, saj raziskovalci v veliki večini to počno v službenem času kot del raziskovalne dejavnosti. Ko objavijo znanstveno delo, raziskovalci to praviloma naredijo brez plačila. Ko znanstveno delo, na primer znanstveni članek, objavijo v znanstveni reviji po tradicionalnem licenčnem modelu, ob objavi z založbo podpišejo pogodbo, v kateri materialne avtorske pravice prenesejo na založbo. Tudi recenzorsko delo opravljajo raziskovalci praviloma brezplačno in v službenem času, prav tako tudi uredniško delo v znanstvenih revijah. To pomeni, da veliko večino vsebinskega dela izdajanja znanstvenih revij financira javni proračun, materialne avtorske pravice tega, z javnimi sredstvi financiranega intelektualnega dela, pa preidejo k založniku.

Odziv na te prakse založnikov so razne iniciative in akcije raziskovalnih skupnosti kot je na primer akcija No Deal No Review http://www.nodealnoreview.org/ finskih raziskovalnih organizacij. Gre za bojkot raziskovalcev pri recenzijskem delu v revijah založbe Elsevier. Imamo novice, da so Finci podpisali sporazum s to založbo. Žal podrobnejših informacij ni - v praksi se očitno izvaja še en od mnogih tihih dogovorov. Ali so dosegli kak preboj? Ali je bojkot dejansko vplival na boljše pogoje za finske raziskovalce pri odprtih objavah? Skromna informacija o dogovoru brez bistvenih vsebinskih delov na https://www.scinoptica.com/en/2018/01/finnish-consortium-finelib-reaches-agreement-with-elsevier/?pdf=1920.

Vprašanje, ki muči mene, pa je, zakaj Evropska komisija ne poseže bolj odločno v to izčrpavanje javnih proračunov, namenjenih za raziskovalno dejavnost.

Opomba:
mag. Miro Pušnik je direktor CTK.
Tekst je bil objavljen 31. 1. 2018 na avtorjevi spletni strani Oznahub : Spletni dnevnik, ki problemsko obravnava založniške prakse v znanstvene komuniciranju pod naslovom Zakaj so dobički založb mednarodne znanstvene literature tako veliki? Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

5.10.17

Lepo je v naši domovini biti... predsednik*

Predsednik* je izdal svojo knjigo na stroške Zveze.
Zveza društev je v zadnjem mandatu predsednika, ki predstavlja in zastopa Zvezo, izdala in opremila 3 znanstvene monografije. Ena od njih je bila knjiga, ki jo je napisal predsednik.

Predsednik si je izplačal denarno nagrado za knjigo, ki jo je izdal.
Zveza podeljuje denarno nagrado sklada, ki deluje v okviru te Zveze. Predsednik upravnega odbora sklada, ki vodi delo sklada, je hkrati tudi predsednik regionalnega društva, katerega član in zadnji predsednik je zdaj predsednik Zveze. Nagrade sklada se podeljujejo na osnovi objavljenega razpisa.
Materialna sredstva za podeljevanje nagrad sklada zagotavlja sklad sam.

Upravni odbor Zveze potrdi odločitev in določi višino nagrad. Sklepe Upravnega odbora izvaja predsednik Zveze. Predsednik Zveze sklicuje, vodi in predlaga dnevni red sej Upravnega odbora.

Predsednik zveze je izvoljen še za en mandat.


Nekaj komentarjev članov Zveze, ki sem jih našel na Facebooku:
- kaj si predsednik zasluži, nam je kristalno jasno, in ponosni smo nanj,
- tak opis ni samo neutemeljen, ampak so tudi neokusen,
- to so hude obtožbe. Kako si jo je izplačal - po lastni volji in presoji, ali izplačilo temelji na sklepu, dokumentu?
- za vsemi odločitvami ni predsednika, pač pa drugi organi, ki avtonomno odločajo,
- s takim opisom se samo ponižuje predsednika in vse nas,
- tukaj pa res ne gre za kakšno korupcijo ali nelegalno dejavnost,
- pogoj za predsedništvo, knjigo, članek, delovanja ali kar koli to, da človek dobro dela in veliko ve ter pozitivno deluje. Po moje bi doktorat napisal in knjigo izdal, tudi če ne bi bil predsednik,
- razumem pomisleke o integriteti, celo več - nujo, da vodje tako delujemo - pomisleke sprejemam,
- moti me nenehno nerganje,
- kolikor sem deloval v organih Zveze, lahko rečem, da se suvereno odločajo. S konkretnimi postopki pa nisem seznanjen, a imam zaupanje v presojo predlagatelja na razpis za nagrado sklada in samo komisijo,
- predsednik ima samo en glas in je lahko mirno preglasovan,
- dvomim, da se je predsednica samo sebe predlagala. Navsezadnje je imela celo Alenka B. težave zaradi samokandidature,
- ne vem, to je treba vprašati na zvezi,
- kaj, če bi takšne razprave vodili malo bolj interno ... nisem brala vsega, sem pa prepričana, da ne sodi v javnost,...


Bi uganili, katera zveza je to? Ta zapis je v bistvu odveč, ker sem o Zvezi napisal že vse.

Naj citiram nek naključni Etični kodeks:
IV. člen
... Kadar mora knjižničar izbirati med interesi svoje ustanove in osnovnimi načeli poklicne etike, daje prednost etičnim načelom.
...
X. člen
Knjižničar ne zlorablja svojega delovnega mesta in položaja za osebno okoriščanje.


* V tem prispevku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.

27.9.17

Tradicionalno srečanje

Tudi letos organiziramo tradicionalno srečanje Biblioteama.

Dobimo se v ponedeljek, 2.10.2017 ob 17:00 v kavarni NUK.

Tokrat se nam bo pridružila tudi Nada Čučnik Majcen. Debati se lahko pridruži vsak, ki ga zanima knjižničarstvo. Iščemo tudi nove sodelavce za blog.

9.5.17

Dan Mariborske knjižnice

Dogodek »Dan Mariborske knjižnice« bo potekal v soboto, 10. junija med 9. in 13. uro na Rotovškem trgu. Zaznamovali ga bodo s športno-kulturnim programom. V središče letošnjega dogodka so postavili vseživljenjsko učenje ter skrb za zdrav duh (branje, učenje, razmišljanje) v zdravem telesu (tek, prehrana).V ospredju bodo postavili Univerzo za tretje življenjsko obdobje. Organizirajo tudi brezplačen rekreativni tek v dolžini 10 km. 

Najava letošnjega dogodka in prijava za tek: http://www.mb.sik.si/dan-mariborske-knjiznicejunij.html