27.2.15

Je visokošolsko knjižničarstvo pri nas res tako slabo organizirano?

Pogosto ugotavljamo, da je javnost o slovenskem knjižničarstvu premalo obveščena in da se knjižnice v medijih ne pojavljajo dovolj, da torej premalo naredijo za svojo promocijo. Za visokošolske knjižnice velja to morda še nekoliko bolj, kot za splošne knjižnice. Pred nekaj dnevi pa so zopet zablestele v dnevnem tisku. V Sobotni prilogi Dela je 21. februarja (v rubriki Prejeli smo) upokojeni direktor Centralne tehniške knjižnice v Ljubljani dr. Matjaž Žaucer objavil pismo z naslovom »Javno opozorilo na slabo organizacijo slovenskega visokošolskega knjižničarstva«. Avtorjev način in argumentacija nekoliko presenečata in težko se je otresti vtisa, da je osnovni namen objave tendenciozno "prepričevanje" nepoznavalcev (vendar odločevalcev) in javnosti prav v trenutku, ko so v pripravi ali že razpravi, in kmalu bodo v potrjevanju, nekateri za visokošolsko knjižničarstvo usodno pomembni dokumenti, predvsem imam v mislih zakon o univerz/visokem šolstvu, statut Univerze v Ljubljani, Zakon o knjižničarstvu in gotovo se bi našlo še kaj. Tudi zato, ker v naslovu napoveduje slovensko visokošolsko knjižničarstvo, v besedilu pa se omejuje zgolj na knjižnice Univerze v Ljubljani vključno s CTK-jem in NUK-om. Vendar se tukaj ne bom spuščal v ocenjevanje prispevka ali razpravo, kaj šele polemiko z avtorjem, prej bi želel slišati in brati vaša mnenja bodisi za ali proti, predvsem argumentirana, upam pa tudi, da se bo v kratkem v časopisju oglasil tudi kakšen bolj uraden in tehten odgovor.

V nadaljevanju navajam objavo v celoti.


Delo, Sobotna priloga, 21.02.2015

Prejeli smo

Javno opozorilo na slabo organizacijo slovenskega visokošolskega knjižničarstva

Slovenci se radi zgledujemo po zahodnoevropskih državah, radi bi imeli približno enak standard, pri tem pa pozabljamo, da bi za to morali biti enako učinkoviti tako v privatnem kot javnem sektorju, oziroma v prehodnem obdobju še učinkovitejši. Dotaknil se bom le visokošolskega knjižničarstva, ki ga iz dvajsetletne delovne prakse dobro poznam.

Leta 2003 sem napravil primerjavo slovenskega knjižničarstva z evropskim s pomočjo evropske študije LibEcon, ki je imela namen posneti in nadzorovati ekonomiko evropskih knjižnic (http://cordis.europa.eu/result/rcn/80169_en.html). Iz primerjave zaposlenih v visokošolskih knjižnicah je bilo razvidno, da je Slovenija takrat s 358 zaposlenimi na dva milijona prebivalcev za 43 odstotkov presegala povprečje tedanje stare petnajsterice držav EU (ob 18-odstotnem manjšem številu študentov in zaposlenih na visokih šolah glede na prebivalce) in za 18 odstotkov tudi povprečje tedanje nove deseterice. Trend evropskih knjižnic je bil zmanjševanje števila zaposlenih, a v slovenskih visokošolskih knjižnicah se je od takrat celo povečalo, saj jih statistika za leto 2013 beleži 367 po ekvivalentu polne zaposlitve (http://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/index.php), približno 160 visokošolskih knjižničarjev je torej več od tedanjega povprečja v EU. Tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) je bilo kakšnih 40 knjižničarjev več od povprečja glede na prebivalca, na bruto domači proizvod ali v razmerju do vseh slovenskih knjižničarjev. Stroški knjižničarjev so največji segment v stroških knjižnic. Če predpostavimo letni strošek na knjižničarja (brez knjižničnega gradiva) okrog 30.000 evrov, je to za 200 knjižničarjev 6 milijonov evrov na leto. V desetih letih bi namesto teh stroškov zgradili že lepo novo knjižnico!

Da je mogoče zmanjševati število zaposlenih, sem pokazal v osemnajstih letih vodenja Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani (CTK). Število zaposlenih sem zmanjšal za približno četrtino in to na mehak način, ne da bi odpustili enega samega stalno zaposlenega delavca in ob prevzemu novih nalog Nemške čitalnice, nekdanjih specializiranih centrov za elektrotehniko in strojništvo, nabave elektronskih revij za večino slovenskih uporabnikov ter ob preselitvi v tretjino večje prostore. To sem naredil iz družbene in vodstvene odgovornosti, brez zunanjih pritiskov in še pred krizo. CTK je s to prakso nadaljeval vse do danes, ko je knjižnica v času največje ekonomske krize ob nadaljevanju trenda zmanjševanja števila zaposlenih podaljšala svoj delovni čas za 20 odstotkov, to je vse do polnoči. Najpomembnejšo storitev CTK, to je skupno izvajanje postopkov javnih naročil nabave elektronskih revij za večino slovenskih visokošolskih in raziskovalnih organizacij, smo organizirali na precej cenejši način, kot ga je hotel NUK s svojim projektom COSEC. Stalno smo opozarjali na nujnost racionalizacije dela knjižničarjev, na predrago zahtevano obdelavo gradiva, saj nas je vpis vsake nove knjige v katalog COBISS stal v povprečju približno enako kot nakup knjige. NUK in Institut informacijskih znanosti (IZUM) sta postavila zahtevnejše standarde, kot so minimalni mednarodni. Knjižničarji so pridni in si vedno najdejo delo, le obubožana Slovenija to težko plača. Odpori do zmanjševanja števila zaposlenih so bili vedno zelo veliki (ne le znotraj CTK), opozarjanje na preveč zaposlenih v času pred krizo pa tako nesprejemljivo, da mi v knjižničarski srenji niso hoteli objaviti dveh člankov »Slovensko nacionalno in visokošolsko knjižničarstvo« in »Predlog reorganizacije knjižničnega sistema Univerze v Ljubljani«. Odpor do reorganizacije sem čutil zlasti pri nekaj zaposlenih v NUK, ker so pretirano prikazovali svojo univerzitetno dejavnost in to zato, ker so vedeli, da nove palače ne bodo mogli zgraditi le iz resorja kulture, kamor nacionalna funkcija spada. Pri tem pa niso bili pripravljeni podaljšati časa odprtja velike čitalnice, kar bi koristilo študentom.

Na Univerzi v Ljubljani je zaposlenih približno 210 knjižničarjev. Prikladni izgovori za tako veliko število zaposlenih so lokacijska razpršenost članic Univerze, neprimerni prostori knjižnic itd. Vendar je glavni vzrok za tako stanje, kot sem ga spoznal iz mnogih razgovorov z rektorji, dekani in predstojniki, njihova nepripravljenost ali celo nemoč, da bi se lotili zahtevne reorganizacije. Primeri zamujenih priložnosti za skupno knjižnico so npr. gradnja bližnjih zgradb za Ekonomsko fakulteto, Fakultete za družbene vede in Fakultete za upravo. Drug primer je razdružitev nekdanje Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, ko ne bi bilo potrebno razdružiti vseh knjižnic. Kako dolgo bomo še morali davkoplačevalci plačevati za močno pretirano število knjižničarjev na Univerzi v Ljubljani?

Finančna kriza je nevarnost in hkrati priložnost za spremembe in reorganizacije. Univerza si avtonomno ureja tudi knjižničarstvo, dokler pa bodo knjižničarji podrejeni fakultetam in oddelkom, ter dokler bo država to plačevala, ne bo bistvenih sprememb. Knjižnični sistem je relativno zaprt, zato znotraj njega ni pričakovati izvedljivih rešitev problema. Problem tudi ni hitro rešljiv, šele z močno voljo na nivoju Univerze bi se ga dalo postopoma reševati v smeri racionalnejše organizacije delovanja knjižnic ob ohranjanju sedanjega nivoja storitev ter vpeljevanju novih.

dr. Matjaž Žaucer,

Ljubljana


Vir: Pinterest

23.2.15

Izšel je novi Štubidu

Štubidu lahko dobite v knjižnici Oddelka BINK FF in v NUK-u v ICB. Lahko ga tudi naročite preko e-maila sekcijasb@gmail.com.

V tokratni februarski številki smo posebno pozornost namenili lanskemu jubilejnemu 30. slovenskemu knjižnemu sejmu. V tej številki smo prvič pisali o literarnem natečaju z udeležitvijo naših študentov. Študentje pa smo se udeležili tudi lanskega Posvetovanja sekcij Zveze bibliotekarskih društev Slovenije v Laškem, kjer smo preživeli dva učenja in pridobljenega znanja polna dneva, se medsekcijsko družili in spoznavali znana bibliotekarska imena.


Kratek vpogled v vsebino februarske številke revije študentov bibliotekarstva - Štubidu:
  • Bruckin pogled: Manca Rakovec
  • Skupaj smo močnejši!: Urška Plaznik
  • Nassim Assefi: Aria (Bralni klub): Urška Levstek
  • Predbožično pitanje s srečolovom 2014: Urška Levstek
  • Knjižničarski ples: Ana Gašperič
  • Posvetovanje sekcij ZBDS 2014: Katja Šuler in Vanja Jazbec
  • Od Pedenjpeda do Antigone (bralna značka in domače branje v osnovnih in srednjih šolah): Katja Maček
  • Branje otroku in ure pravljic v knjižnici MKL: Nina Žibert
  • Najbolj priljubljene knjižnice za učenje in zakaj se študentje radi učijo v knjižnicah: Tjaša Babič
  • Miss Zukas ali Rex Libris? Lik knjižničarja v popularni kulturi: Mojca Trtnik
  • Intervju z red. prof. dr. Miho Kovačem EN KOVAČ KONJE KUJE: Anja Mrak
  • Jubilejni festival knjig - 30. slovenski knjižni sejem: Kristina Cvek in Barbara Kroflin
  • E-emka na 30. slovenskem knjižnem sejmu: Martin Čelig
  • Šolski knjigosled na 30. slovenskem knjižnem sejmu: Vanja Jazbec
  • Slovenske literarne nagrade: Eva Zadravec
  • E-izobraževanje IZZIVI ZA VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE: Urška Levstek
  • Beletrinina šola kreativnega pisanja: Urška Levstek in Špela Sanabor
  • Skrita beseda avstrije: Špela Sanabor
  • V enem dnevu doživete vse tri smeri našega študija: Tinka Lapajne
  • Knjižni recenziji Krvavi poldnevnik (C. McCarthy) in Prepovedano – gej razkrinkal slovensko sceno (N. Rek-Neyo)
Seveda pa tudi tokrat nismo pozabili na poezijo, ki jo pišejo naši študentje in razvedrilno križanko s knjižno nagrado.

Ob tej priložnosti bi uredniški odbor povabil tudi k sodelovanju nove pisce. Vedite, da naj ne bo vsaka beseda, ki bo obtežila vaša usta, zaman. Povejte jo, pišite, bodite do nje kritični in hkrati nanjo ponosni. Želimo, da vas spremlja na vsakem koraku in da vas vodi do želenega cilja.

Želimo vam prijetno branje!

5.2.15

Glasno zagovorništvo knjižnic - množično odprto spletno predavanje

Ta teden se je začelo brezplačno množično odprto spletno predavanje o zagovorništvu knjižnic - Library Advocacy Unshushed. Ni še prepozno, da se prijavite! Organizira ga Univerza v Torontu v okviru edX.



Knjižnice morajo vedno bolj jasno in glasno zagovarjati svoje storitve, virov pa je vedno manj. Na predavanju bodo tudi praktični nasveti in primeri dobrih praks.

Učni program je v angleščini na voljo tukaj:
http://courses.edx.org/c4x/University_of_TorontoX/LA101x_2/asset/LA101X__2015__Syllabus.docx

Upam, da se srečamo! Jaz sem že izpolnil prvi test :)

21.12.14

Podeljene so bile Čopove diplome in Čopova priznanja

Letošnja najvišja priznanja Zveze bibliotekarskih društev Slovenije so v petek, 19. decembra, v veliki čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice slavnostno podelile ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar, ravnateljica NUK mag. Martina Rozman-Salobir in predsednica ZBDS mag. Sabina Fras-Popovič.
Čopovo diplomo sta prejela Simona Resman in mag. Zoran Krstulović,
Čopovo priznanje pa mag. Hedvika Pavlica Kolman, Jolanda Železnik in Mirko Nidorfer.

Nagrajenkam in nagrajencema iskrene čestitke!

15.12.14

Čopove diplome in Čopova priznanja 2014

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi,
ta nedelja je vesela nedelja,
pomeni začetek tedna,
ko bomo v središče
našega delovanja
umestili
stanovske kolegice in stanovske kolege,
prejemnike najvišjih državnih stanovskih nagrad.

Čopovo diplomo prejmeta
Simona Resman in mag. Zoran Krstulović.
Čopovo priznanje prejmejo
mag. Hedvika Pavlica Kolman, Jolanda Železnik in Mirko Nidorfer.

Verjamem, da boste sedaj z veseljem
načrtovali zadnji dan v tem tednu
v pričakovanju druženja z letošnjimi nagrajenci in
nagovora ministrice za kulturo mag. Julijane Bizjak Mlakar.

Verjamem tudi, da boste sedaj z veseljem
nagrajencem poslali čestitko
po elektronki pošti, sms sporočilu ali uporabili celo FB.
Morda boste dodali še opravičilo,
zakaj jim ne morete osebno čestitati
v petek, 19. decembra ob 18. uri in tako
počastiti njihovo predanost stroki
ter pokazati spoštovanje vsemu, kar so naredili,
da so uresničili lastno strokovno vizijo.
Verjamem tudi, da boste premislili,
ali res ne morete priti v Veliko čitalnico Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani
in čestitati nagrajencem.
Še posebej vsi tisti, ki ste že prepričali strokovno javnost,
da vam podeli najvišje stanovske nagrade.

Pridite in pozdravili nove člane
vaše in naše knjižnice strokovne odličnosti:
knjižnice, v kateri knjižničarji prepletajo
znanje, predanost, vpliv, srčnost, etičnost in redno preseganje doseženega.

5.11.14

Štubidu


Želiš deliti nove in zanimive informacije s področja bibliotekarstva, založništva ali informacijske znanosti? Imaš kreativne ideje, besede pa zaradi strahu vedno ostanejo nezapisane? Želiš, da jih slišijo tudi drugi? Misliš, da nimaš idej, pa bi kljub temu rad/a pisal/a? Potem je revija ŠTUBIDU pravi naslov zate. Poleg prispevkov v že ustaljenih rubrikah, je lahko ena od tematik tudi študentsko življenje posameznika in njegovo delovanje v stroki. Pri iskanju teme pa se lahko obrneš tudi na nas.

Prijazno vabljeni vsi študentje z Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete, da se nam pridružite pri soustvarjanju revije!

Prispevke oddajte na stubidu1234@gmail.com do 4.12.2014!

Za dodatne informacije se lahko obrnete na uredniški odbor: Maja Praprotnik, Vanja Jazbec, Urška Levstek, Katja Maček, Špela Sanabor.