3.7.14

Programi političnih strank pred volitvami

Pregledali smo programe strank na prihodnjih predčasnih volitvah v Državni zbor in poiskali, ali se v njih pojavlja karkoli glede knjižnic. Povezave do programov smo našli na blogu Had in drugod. Stranki sta razvrščeni po abecednem redu.
NSi
Založništvo, knjigotrštvo in knjižničarstvo:
subvencije za izdajanje kakovostnih izvirnih in prevedenih literarnih del, tudi zamejskih,
digitalizacija z odkupom avtorskih pravic za e-knjige,
vzdrževanje mreže javnih knjižnic,
krepitev bralnih navad s promocijskimi akcijami, kot so sejmi, nagrade, razvoj spletnega portala Knjiga na trgu.

Zavezništvo Alenke Bratušek
Število zaposlenih na področjih kulture se bo povečalo za 10 %, na voljo bo 5 % več knjig slovenskih založb, povečalo se bo članstvo v splošnih knjižnicah nad pol milijona.

Knjižnica se pojavi tudi v programu SLS, vendar ne vsebinsko, v razdelku Sociala (sistem občasnih del v skupno dobro)


Skromno


Ugotovili smo, da programi večinoma ne vključujejo knjižnic, tista dva, ki pa jih, pa jih omenjata, pa sta zelo skromna. Druge stranke besed knjižnica ali knjige ne omenjajo.
Zato smo pogledali še širše. Ali stranke omenjajo digitalizacijo, avtorsko pravo, ipd. Stranke so razvrščene po abecednem redu:

Državljanska lista
...V sodelovanju z avtorji bomo pristopili k prenovi sistema avtorskih pravic, predvsem na področju množičnega uveljavljanja avtorskih pravic.

Piratska stranka Slovenije
Svoboden in nevtralen internet
Zavzemamo se za z ustavo zagotovljeno pravico dostopa do interneta...
Reforma monopola nad avtorskimi deli
Zavzemamo se za reformo avtorskega prava. Ustvarjena dela so rezultat dostopa do zakladnice celotnega ustvarjenega znanja človeštva in se morajo tja tudi vračati ter morajo biti na razpolago vsem. Zavedamo se pomembnosti ustvarjalcev v družbi in si prizadevamo za pravično nadomestilo avtorjem za njihovo delo pri ustvarjanju znanja in vsebin. Med pravicami avtorjev in industrijo, ki izkorišča svoj močnejši položaj, obstajajo globoka nesorazmerja. S tem se duši kreativnost, inovativnost in dostopnost znanja. Problematična je tudi dolžina trajanja monopola nad kopiranjem avtorskega dela. Monopol nad kopiranjem ne more in ne sme prevladati nad ustavnopravno zagotovljeno pravico do zasebnosti.
Odprti standardi in prosti formati
Uporabnikom različnih sistemov je omogočena prosta in trajna uporaba podatkov vseh vrst le, kadar so ti v obliki, ki izpolnjuje merila odprtega standarda. Enako velja za različne tehnične sisteme, ki lahko v polnosti sodelujejo le, kadar njihovi vmesniki temeljijo na odprtih standardih. Zavzemamo se za uporabo in razširjanje odprtih standardov in prostih formatov, saj se bo le tako zmanjšala odvisnost od posameznih proizvajalcev, kar bo krepilo svobodno konkurenco možnih tehničnih rešitev.
Svobodna programska oprema
... Še posebej pa je potrebno izobraževalnim institucijam in celotni javni upravi omogočiti postopen prehod tehnične infrastrukture na svobodno programsko opremo. Tako se dolgoročno zmanjšajo stroški za javni proračun in odvisnost od posameznih proizvajalcev.

Socialni Demokrati
izboljšanje položaja slovenskih avtorjev in ustrezni ukrepi za zaščito avtorskih pravic

Stranka Mira Cerarja
Kultura za državotvorno, vključujočo in široko dostopno kulturo.
Kako … Krepiti kulturno vzgojo, dostopnost kulture in njeno digitalizacijo… Izboljšati nadzor nad avtorskimi pravicami in delovanjem SAZAS-a.
Kaj (Ukrepi za) ... Digitalizacija kulture za doseganje večje dostopnosti kulturnih vsebin in za večje varstvo kulturne dediščine.

Verjamem
Da bi dosegli kultivirano družbeno zavest moramo izgraditi jasni okvir kulturnih institucij v širšem smislu, zato moramo v prvi točki izpostaviti svobodo pisanega in govorjenega jezika, prioritetno obravnavati slovensko knjigo in druge zvrsti pisane besede.
… Uredili bomo razmerja na področju upravljanja in ravnanja (managementa) javnih
zavodov v kulturi.
... Določili bomo programsko financiranje kulturnih ustanov, kar pomeni da so nacionalna gledališča, opere in drame financirane z državnimi sredstvi, občinska gledališča in teatri, muzeji, pa se morajo delno financirati v okviru občinskih kulturnih programov.

Zavezništvo Alenke Bratušek
Informacijska družba
Univerzalni dostop do nefiltriranih digitalnih in spletnih vsebin kot temeljna človekova pravica.
Posodobitev zakonskega okvirja glede intelektualne lastnine in zaščite zasebnosti v digitalni dobi.

Zeleni Slovenije
Zavzemamo se za osnovne digitalne pravice posameznika.

Če ste sami našli še kakšne vsebine, ki bi jih lahko omenili tukaj, nam jih čimprej sporočite, da jih dodamo. Upamo, da se bo še več knjižničarjev odločilo aktivno soustvarjati državno politiko.


Kandidati


Poiskali smo kandidate, ki imajo omenjeno, da so knjižničarji pri poklicu ali delu. Razvrščeni so po abecednem redu, dodana je povezava na osebno spletno stran, če obstaja:

Silva Črnugelj
poklic: Dipl. knjižničarka
delo: Strokovna v poslanski skupini DZ RS
Socialni Demokrati
3. volilna enota: 8. volilni okraj

Boštjan Koražija
poklic: Knjižničar
delo: Knjižničar
Koalicija Združena levica
8. volilna enota: 11. volilni okraj

Branko Kurnjek
poklic:Univ. dipl. biblio., prof. teol.
delo: Poslanec DZ RS
Državljanska lista
7. volilna enota, 5. volilni okraj

Slavica Pečovnik Urh
poklic: Knjižničarka
delo: Samostojna podjetnica
Socialni Demokrati
5. volilna enota: 11. volilni okraj

Mitja Vovk Iskrić
poklic: Bibliotekar
delo: Bibliotekar
Piratska stranka Slovenije
4. volilna enota: 2. in 4. volilni okraj

9.6.14

Vloga knjižničarjev pri odpiranju raziskovalnih podatkov in vodenju bibliografij raziskovalcev

Vabimo vas na posvet VLOGA KNJIŽNIČARJEV PRI ODPIRANJU RAZISKOVALNIH PODATKOV IN VODENJU BIBLIOGRAFIJ RAZISKOVALCEV, ki ga skupaj organizirata Arhiv družboslovnih podatkov in Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja, Osrednji specializirani informacijski center za družboslovje.

Posvet bo 18. junija 2014 na Fakulteti za družbene vede v predavalnici 23. Posvet je sestavljen iz dopoldanske delavnice (ADP) in popoldanske delavnice (ODKJG OSICD).

Na dopoldansko delavnico (ADP) vabimo knjižničarje z univerzitetnih oddelkov in raziskovalnih inštitutov s področja družboslovja in humanistike. Delavnici sta brezplačni, prosimo pa, da se prijavite najkasneje do srede, 11. junija 2014.

Vabilo in podatki za prijavo

15.4.14

Razpis za štipendijo Roger K. Summit

Štipendija Roger K. Summit, ki jo vsako leto podeli ProQuest, je bila ustanovljena v čast Dr. Rogerju K. Summitu, ustanovitelju podjetja Dialog (ProQuest), za njegove izjemne prispevke na področju informacijske znanosti.

Štipendija je dostopna vsem študentom bibliotekarstva po vsem svetu. Nagrada je enakovredna US $ 5000 in je podeljena na letni konferenci Ameriške zveze specialnih knjižnic (SLA) ali na regionalni lokaciji v bližini zmagovalca.

Kandidati so študenti, ki so vpisani v akreditiran program knjižničarstva in informacijske znanosti. Štipendist, ki mora dokazati izjemen interes ali uspešnost pri elektronskih informacijskih storitvah, je izbran na podlagi naslednjih kriterijev:
  • učni uspeh,
  • dokazano zanimanje za elektronske informacijske storitve pri študiju, raziskavah in delu,
  • priporočila fakultete
Prijave sprejemajo od 1. februarja do 30. aprila 2014.

Povezava do razpisa

Če potrebujete pomoč pri pisanju prijave, smo člani Bibliobloga z veseljem pripravljeni pomagati.

7.3.14

Odgovor mag. Jelke Gazvoda dr. Južniču glede zaposlovanja MKL

Objavljamo zadnje pismo v tej debati. Morebitne odgovore lahko objavite na kateri svoji spletni strani in jih bomo z veseljem razširili preko družbenih omrežij. Seveda pa vabimo, da še naprej aktivno sodelujete v debati v komentarjih na Biblioblogu.

Spoštovani dr. Južnič,

Ker sva že nekaj desetletij kolega v stroki, bi želela verjeti, da kolikor toliko poznate moje strokovno delo in da imate posledično nekaj zaupanja v mojo strokovnost in integriteto. Ker kaže, da ni tako, vam želim na vaše pisanje odgovoriti.

Dvomim, da v resnici mislite, da v MKL nimamo urejene in ustrezne sistemizacije delovnih mest, ampak naj vam kljub temu povem, da jo imamo (tudi pregledano s strani notranje revizije) in da so v njej navedena vsa naša delovna mesta, vključno z zahtevano izobrazbo, potrebnimi znanji in sposobnostmi ter opisi dela. Samo na ta delovna mesta zaposlujemo, in še to le takrat, ko se kakšno od njih izprazni, kar sem dovolj natančno pojasnila že v svojem prvem odgovoru. Novo zaposlovanje namreč ni dovoljeno. Seveda ta sistemizacija ni v nobeni povezavi z »družinskim« zaposlovanjem, kot s tako lahkoto menite in s tem tudi vi še naprej »razvijate« zgodbo Bibliobloga o moji domnevni (ne)integriteti, čeprav so bile podrobnosti glede tega pred skoraj štirimi leti natančno pojasnjene tako Biblioblogu, ki jih je, kolikor sem takrat razumela, akceptiral, kot tudi naši ustanoviteljici MOL in protikorupcijski komisiji. Zaposlujemo namreč ves čas samo ljudi, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo delovnih mest in imajo po možnosti izkušnje pri delu v knjižnici ter izkazujejo še druge sposobnosti in znanja za naloge, ki jih knjižnica izvaja, pa tudi za tiste, ki jih bo izvajala v prihodnje. V MKL imamo trenutno 30 diplomiranih bibliotekarjev (poleg znatnega števila diplomiranih višjih knjižničarjev s končano bivšo PA) in menimo, da je to ustrezno število.

Glede na to, da na svojem oddelku izobražujete poleg bibliotekarjev tudi strokovnjake za knjigarstvo, založništvo in informacijsko dejavnost, bi me zanimalo, koliko vaših diplomantov se je zaposlilo v teh dejavnostih (vprašanje je retorično, ne pričakujem vašega odgovora nanj). Domnevam namreč, da niso samo knjižnice ciljne organizacije za njihovo zaposlovanje in tudi, da založbam, knjigarnam in drugim informacijskim organizacijam ne pade niti na kraj pameti, da bi zaposlovale samo diplomirane bibliotekarje.

V MKL ne opredeljujemo kot bibliotekarja vsakogar, ki dela v knjižnici, to namreč počnete prav vi in vaši študenti, ker ne želite razumeti, da poleg bibliotekarjev delajo v knjižnicah tudi knjižničarji (in višji knjižničarji), torej ljudje z nižjimi stopnjami izobrazbe. In prav zato, ker ni vsak, ki dela v zdravstvenem domu, zdravnik, ampak so nekateri tudi medicinske sestre in tehniki, še manj razumem vaše vztrajanje, da naj bi v knjižnicah zaposlovali samo diplomirane bibliotekarje. Tako kot so v muzejih poleg kustosov tudi muzejski tehniki s srednjo izobrazbo, v arhivih arhivski tehniki poleg arhivarjev, so v knjižnicah pač knjižničarji poleg bibliotekarjev. In če potrebujemo knjižničarja, bomo prav tega zaposlili, ne pa bibliotekarja, ker nam tega ne bi dovolil ustanovitelj niti ne bi imeli sredstev zanj.

Prav jaz sem bila pred leti med tistimi, ki smo trdili, da ni pametno imenovati knjižničnih delovnih mest v kolektivni pogodbi enako kot univerzitetne nazive, ker to povzroča zmedo. Predlagala sem delovna mesta kot npr. katalogizator, informator, bibliograf, referent za nabavo ipd. Vendar je bilo v času priprave kataloga delovnih mest za novo zakonodajo o plačah javnih uslužbencev žal premalo časa, da bi naredili pri tem korenite spremembe. Posledično zdaj nekateri razumejo, da naj bi oseba z univerzitetno izobrazbo s tem, ko naredi bibliotekarski izpit, postala poleg svoje izobrazbe še diplomirani bibliotekar. Tega seveda nihče pri zdravi pameti ne trdi – taka oseba namreč s tem izpitom (različne zahtevnostne stopnje) dobi samo »licenco«, da lahko dela na delovnih mestih bibliotekar, višji knjižničar ali knjižničar.

V vašo zgodbo o »samoupravnem sporazumu« se ne bom podajala, ker gre tu zgolj za dejstvo, da pravilnik o bibliotekarskem izpitu po zakonu o knjižničarstvu iz leta 2001 še ni sprejet in mislim, da imate res tudi vi precej zaslug za to, kar ste pred časom tudi javno izjavili. Sistem pridobivanja bibliotekarskih izpitov kljub temu deluje in bo deloval tudi, ko bo končno sprejet novi pravilnik. In dobro veste, da noben pravilnik ne more biti v neskladju z zakonom in da je samo zato taka »nuja« po sprejemu take dopolnitve zakona, ki bi favorizirala zaposlovanje diplomiranih bibliotekarjev, ostalim izobrazbenim profilom pa ga s finančnimi in drugimi omejitvami praktično onemogočala. Potem bi lahko tudi sprejeli pravilnik o bibliotekarskem izpitu po vaši meri. Verjamem, da bi s takimi omejitvami, ki bi umetno povečevale priliv ne sicer čisto pravih »študentov«, ampak vendarle takih, ki bi dodaten študij plačevali, oddelek za bibliotekarstvo v nadaljevanju lažje živel, kako pa bi to (pre)živele knjižnice, pa itak nikogar od akademskih bibliotekarjev ne zanima.

Lep pozdrav,
Jelka Gazvoda

6.3.14

Zakaj je knjižničarstvo v resni zablodi in kaj je rešitev?


Slika: Flickr

Knjižničarstvo je v resni zablodi že kar nekaj časa in zadnji dogodki, ki so se pojavili okoli zaposlovanja v največji splošni knjižnici to samo še potrjujejo.

Ta sestavek je namenjen temu, da si vsi postavite pred seboj ogledalo, vključno z menoj in si nalijete čistega vina o tem, da se vam bolj malo sanja, kako funkcionirajo stvari danes.

O tem bi lahko napisal knjigo (resno) pa je ne bom, ker svoj čas preprosto preveč cenim, tako da bo šlo za relativno kratko besedilo.

Gre za moje osebno mnenje, podprto z dosedanjimi izkušnjami tako v svetu knjižničarstva, kot v poslovnem svetu in za vse tiste, ki me poznate, veste, da lahko povzročim dvig pritiska.

Kot soustanovitelj in dolgoletni pisec na tem blogu si pridržujem pravico, da moderiram komentarje. Kaj to pomeni? To pomeni, da imate lahko žolčne izlive kot vam ustreza (ampak bolje, da so podkovani), ne bom pa prenašal skrivanja za anonimnostjo.

Zakaj sem v zablodi jaz osebno?

Ker se vedno pustim potegniti v debate, ki so namenjene le debati. Ker me ljudje zaprosijo za mnenje in ne znam reči ne. In nenazadnje, ker se ponavadi izkaže, da imam pravilno stališče, ki mi ga priznava relativno malo ljudi, pa še tisti bolj pri samemu sebi kot pa javno, pa sem vedno preglašen z raznimi "avtoritetami v knjižničarstvu", ki mahajo z dosežki, ki so jih imeli par deset let nazaj. In rezultat tega je to, da pridem domov iz službe in namesto pod tuš, se usedem takoj za računalnik in izbljuvam par sto besed

Kje vidim rešitev?

Ali vztrajam v kazanju s prstom in ostanem "ožigosan žvižgač", ali pa se preprosto popolnoma umaknem in se posvetim predvsem razvoju mene samega in ne razvoju knjižničarske stroke.

Zakaj je v zablodi MKL?

Ker ne daje vtisa modernega zaposlovalca. Ker ne deluje etično. Ti dve stvari imam definitivno prav. Kakor imam prav tudi tretjo stvar. MKL ne deluje nezakonito. Le uspešno jadra v neetični zakonodaji, ki ji to omogoča. V kolikor pa bo delovanje MKL nezakonito, bodo o tem presodili ustrezni organi in ne javnost.

Kje vidim rešitev?

Popolna transparentnost. Do črke natančno spisani kriteriji zaposlovanja. In zaposlovanje najboljših kadrov za določeno delovno mesto. S tem, ko MKL deluje neetično, si pač koplje sama sebi jamo, saj ne da se na njena delovna mesta ne bodo več prijavljali "najboljši bibliotekarji", ne bodo se več prijavljali tudi "najboljši nebibliotekarji".

To, da je kriza na strani zaposlovalca, pa je definitivno napačno mišljenje, saj "najboljši kandidati" dobijo službo (ne službo, ampak delo!) tako ali tako.

Zakaj je v zablodi Oddelek?

Ker ne priznava svojega dela odgovornosti. Vstop njihovih kadrov v profesijo popolnoma podpiram, da ne bo pomote. Ne odobravam pa nekaterih elementov:

  • Iz Oddelka pridejo izobraženi kadri. To seveda ni res. Iz Oddelka pridejo kadri z listino, od človeka do človeka pa je odvisno, koliko se je angažiral v študiju in zunaj njega. 
  • Nenehno ponavljanje, da je formalno izobraževanje nadpomembno v primerjavi z neformalnim. Malo si poglejte kakšno zadevo kot je Udemy ali Coursera, pa boste kmalu videli, kakšno konkurenco imate tam zunaj.
  • Predmetnika, ki ni v stiku z današnjim časom.
  • Neselekcije študentov v začetku študija - tisti, ki se vpišejo na ta študij samo zato, da so vpisani, bodo zaradi tega prej ali slej nesrečni, sam Oddelek pa bo k temu pripomogel.
  • Zavajanje o temu, kakšna je možnost zaposlovanja v stroki in kaj je potrebno danes za to, da dobi diplomant Oddelka zaposlitev.

Kje vidim rešitev?

Osvežujte predmetnik. Dejstvo, da je Oddelek in predmetnik potrjen, je zame popolnoma irelevantno. V kolikor sem delodajalec bom gledal izključno na to, da ima moj bodoči zaposleni znanje. Pogosteje se vključujte v javne razprave in ne sedite na Olimpu (priznajte svoj del odgovornosti). Stojte za svojimi študenti, ker ste tam izključno zaradi njih.

Zakaj so v zablodi diplomanti?

V tem odstavku mi je v bistvu najtežje pisati. Ker mladi diplomanti so edini, ki na mizo dajo svojo prihodnost in svoj bodoči kruh. Zato popolnoma razumem gnev, ki vsake toliko izbruhne. Ne razumem pa dejstva, da se ne ukrepa. Lajanje in karavana gre dalje, ni nobena rešitev. Priznajte si svoj del krivde.

V zablodi ste, ker mislite, da vam bo služba padla v naročje. V zablodi ste, ker se ne izobražujete neformalno. V zablodi ste, ker se ne povezujete. V zablodi ste, ker se ne mrežite.

Kje vidim rešitev?

Imejte svoje mnenje, bodite aktivni na področju knjižničarstva. Pišite in raziskujte o knjižničarskih temah - naju z Mitjem pozna marsikdo ravno zaradi Bibliobloga. Predstavljajte se svojim bodočim zaposlovalcem takoj v prvem letniku.

Neformalno se izobražujte. V managementu, v statistiki, v družbenih omrežjih, v tujih jezikih, whatever. To vas bo ločilo od 150 drugih kandidatov, ki bodo želeli zasesti delovno mesto. Poiščite pomoč še predno pride do težav. Poiščite nasvete. Bodite samozavestni. Pišite mi na mandelj.tilen@gmail.com in se mi predstavite. Mogoče vas bom predstavil naprej, mogoče bom lahko rešil kakšen izziv, ki ga imate. Mogoče bomo samo rekli kakšno na temo knjižničarstva. Predstavite se direktorjem, niso bogovi. Tisti, ki so resni in imajo vizijo, vam bodo odgovorili. Pri neresnih pa tako ali tako nočete delati.

In še moja zadnja misel, ki jo dostikrat omeni Gary Vaynerchuck:"Stop crying, and just keep hustling".

Over and out.