20.5.16

Mnenja o novi bibliotekarski zakonodaji


Na spletni strani ZBDS je dosegljivo mnenje, ki ga je podala ZBDS.
Iz vsebine:
"V vodstvu Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (v nadaljevanju ZBDS) se zavedamo, da so mnenja med člani društev o različnih predlogih zakonskih in podzakonskih sprememb različna in jih ne moremo umestiti na enotni imenovalec."
"Na naslov ZBDS smo prejeli sedem pripomb,..."
"Posamezna mnenja, ki smo jih prejeli, dvomijo o ustrezno umeščeni strokovni ambicioznosti, ki jo prinaša predlog Pravilnika in se ne strinjajo s tako zastavljenim spodbujanjem strokovne odličnosti (npr. pogoj za napredovanje v višji naziv vezan na avtorske objave). S takšnimi stališči se v vodstvu ZBDS ne moremo strinjati in jih kot tako oblikovane ne moremo posredovati naprej."
"Pri pregledu osnutka besedila ugotavljamo, da za razliko od doslej veljavnega Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti, ne predvideva pridobivanja točk glede na število let dela na posameznem področju. To pozdravljamo, saj je na to vezano že napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede." 
"Ob pregledu osnutka besedila Pravilnika so se nam odprla naslednja vprašanja, kjer pa nimamo konkretnih rešitev."
"V ZBDS imamo žal tudi takšne primere, ko strokovni kolegi prevzamejo funkcije, v štiriletnem mandatu pa skličejo en sestanek in/ali posredujejo en predlog za izvedbo programa ali oddajo poročilo. To vsekakor ni delo na štiriletnem programu." 
Dostopne pa so tudi Pripombe DBL.
Iz vsebine:

"pozdravljamo spremembe"
"Predlagamo, da se uveljavljeno število let delovnih izkušenj potrebnih za napredovanje (5-10-15) ne spreminja."

Opazil sem, da so mnenja različna, poudarki so na drugih mestih. Je kdo opazil še kakšno javno objavljeno mnenje? 

25.4.16

Zakaj bi delali z ZBDS? Raje delajte sami!

Na "strokovni" razpravi Naše knjižničarstvo, ki jo je ta četrtek ob neprimerni uri organiziralo Društvo Bibliotekarjev Ljubljana (DBL), je sodelovala tudi predsednica Zveze bibliotekarskih društev (ZBDS) dr. Sabina Fras Popović.

Razprava je bila zelo raznovrstna in na trenutke komična, ključne stavke sem objavil na Twitterju (seznam je v obratnem vrstnem redu - berite ga od spodaj navzgor):



Zame je večina teh izjav žalitev strokovnega dela knjižničarjev.

Za mlajše knjižničarje, ki vstopajo v stroko, regijsko razdrobljena knjižničarska društva s posebno krovno organizacijo zagotovo niso zanimiva, saj nimajo od članstva prav ničesar.
Ko je predsednica DBL pozvala občinstvo, naj povemo, kje nas čevelj žuli, sem predstavil nekaj mojih misli o delovanju ZBDS:
  • Komunikacija ZBDS je porazna. Če bi kdo slučajno želel postati nov član, ga spletna stran ZBDS od tega takoj odvrne. Najnovejši zapisniki sej UO, sekcij in strokovnega odbora so iz leta 2012, nekateri celo z letnico 2008. 
  • Koledar nima nobenih dogodkov. V javnosti se ZBDS sploh ne oglaša. 
  • Pri najavljeni stavki knjižničarjev se je objavilo le nek (medel) dopis. 
  • Tudi direktor neke velike ljubljanske knjižnice je ugotovil, da nima nobenih koristi od članstva. Pa se mu sploh ni odgovorilo.
  • Sekcija za promocijo in marketing pa sploh nima članov!
  • Plan ZBDS je pravzaprav copy paste iz leta v leto (od leta 2012 ni velike razlike med njimi). Torej se cilji ali ne dosegajo ali pa se ne določa novih.
  • Spletne strani revije Knjižnica sta dve in nihče ne ve, katera je "uradna" ali posodobljena. Člani uredniškega odbora so napisani na več različnih koncih, celo z različnimi člani.
  • Spletne strani posameznih društev in sekcij so še slabše! Ali jih sploh ni, so zapuščene, pomanjkljive ali pa objavljajo nekaj čisto drugega še na Facebooku.
  • Spletne strani Knjižničarskih novic so zaščitene z geslom, ki ga knjižničar, novo zaposlen v večji knjižnici, zagotovo ne more dobiti.
  • Komu se zdi smiselno, da je stroka organizirana v območna društva s podvojenimi vodstvi in še dodatno zvezo?
Predlagal sem, da lahko za cilje, ki bi bili dejansko zanimivi in koristni za knjižničarsko stroko, pogledamo spletne strani ALA ali kanadske zveze. Tam vidimo npr. sezname zaposlitev (objavljamo jih tukaj na Biblioblogu in na Facebooku, oba imata zato velik obisk, kar pomeni, da so koristni), razne webinarje in webcaste v živo z izobraževalnimi vsebinami ter platformo za javno razpravo.

Skušal sem spodbuditi razpravo v občinstvu, odgovori vodstva ZBDS pa so bili tako zanimivi, da jih predstavljam posebej. Zraven v kurzivi dodajam še svoje mnenje:
  • Po zakonu o društvih ima samo član društva obveznost sodelovanja in pravico do obveščanja. Odločilo se je, da se zapisnikov ne bodo objavljali. To je seveda jasna kršitev 111. 112. in 113. člena statuta ZBDS. 
  • Člani sekcij so o delu obveščeni preko mailing-list. Na katere se ne more prijaviti nihče, saj ni nikjer javno objavljeno, kako se nanje lahko naročiš.
  • Na spletni strani ZBDS so našteti vsi pomembni dogodki. Razen na primer tega srečanja. Koledar je prazen.
  • O stavki ni nihče ničesar vedel - pravzaprav so zanjo vedeli le nekateri iz sindikata in ZBDS je zelo hitro objavil odziv. Očitno so ugotovili, da ZBDS ni njihov partner.
  • Spoštujemo etični kodeks in na tak način komuniciranja, kot ga ima nek direktor, ne bomo odgovarjali. Način komuniciranja je bolj pomemben od vsebine. 
  • ZBDS se ne more primerjati z ALA. Tudi z njihovimi programi in idejami ne.
  • Za spletni prenos konference moraš zagotoviti avtorske pravice. In to je očitno povsem nemogoče.
  • Knjižničarske novice urejajo v NUK in nimajo zveze z ZBDS. Tam očitno ne delajo knjižničarji.
Po tej "strokovni" razpravi sem videl, da se v zadnjih šestih letih ni spremenilo popolnoma nič. Še vedno se govori o istih stvareh, še vedno se iščejo rešitve za iste težave.
ZBDS očitno obstaja le za to, da kroži denar. Zato bom v kratkem podrobno pregledal finančna poročila DBL in ZBDS.

Dobro rešitev so našle splošne knjižnice - pozabile so na ZBDS in ustanovile svoje združenje splošnih knjižnic, ki lepo vodi nacionalne projekte, ki so zelo pomembni za knjižničarsko stroko. Upam, da se bodo tudi drugi knjižničarji odločili, da je stanje nevzdržno in bodo ustanovili novo in bolj učinkovito ter dejansko strokovno društvo.
Tudi ena največjih ljubljanskih knjižnic - CTK se je odločila, da bo dogodke, ki so pomembni za knjižničarje organizirala samostojno - spremljali smo jih lahko v živo na internetu, še vedno pa si lahko posnetke lahko pogledate v arhivu.
Morda pa je čas, da se pozabi na ZBDS in se poišče bolj učinkovito organiziranje knjižničarstva.

Od zdaj naprej knjižničarjem članstvo v "strokovnih" "bibliotekarskih" društvih aktivno odsvetujem: Ne pridružujte se območnim bibliotekarskim društvom! Zakaj bi delali z ZBDS? Raje delajte sami!

Zapis je moje mnenje in ni usklajen z vsemi člani Biblioteama.

21.4.16

Javna razprava - Predlog Pravilnika o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti

V skladu z določili 29. in 39.b člena novega Zakona o knjižničarstvu je Ministrstvo za kulturo v predvidenem roku pripravilo predlog novega Pravilnika o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti, ki je z obrazložitvijo in spremljujočimi merili objavljen na e-upravi (Predlogi predpisov) in na spletni strani Ministrstva za kulturo na naslovu http://www.mk.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/predpisi_v_pripravi_2016/. Na podlagi pripravljenega predloga je zaželeno tvorno sodelovanje strokovne in druge zainteresirane javnosti, morebitne konstruktivne odzive pričakujejo do 19. maja 2016. Društva kot samostojne pravne osebe seveda lahko posreduje svoja stališča neposredno na ministrstvo, vsi ostali, ki smo povezani pod ZBDS in želimo sodelovati, pa posredujmo svoja stališča pisno na naslov ZBDS (elektronski naslov info@zbds-zveza.si) do 6. maja 2016. Seja Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost, ki bo prvi pretresel in obravnaval prispele predloge, bo že 9. maja in prav je, da imamo knjižničarji do takrat že vsaj do neke mere usklajena in izoblikovana stališča.

Vabljeni k sodelovanju!

6.4.16

Strokovna razprava Naše knjižničarstvo


Društvo bibliotekarjev Ljubljana prireja strokovno srečanje “Naše knjižničarstvo.” Geslo knjižničarske krovne organizacije, Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, je “Zakaj Bi Delali Sami – raje delajte z nami,” zato vas vse vljudno vabimo na strokovno razpravo o razvoju knjižničarstva in programu ZBDS. Uvodoma bo predsednica ZBDS dr. Sabina Fras Popović predstavila program ZBDS za letošnje leto in v razpravo ponudila izhodišča za nadaljnje delo. V nadaljevanju pa ste prav vsi vabljeni k izmenjavi mnenj in idej za naše prohodnje aktivnosti. Morebitna vprašanja lahko pošljete tudi v naprej preko e-pošte info@dbl-drustvo.si.

Srečanje bo v četrtek, 21. aprila 2016 ob 13. uri, v Trubarjevi hiši literature (Stritarjeva ulica 7, Ljubljana).

Kotizacije ni. Zaradi lažje organizacije dogodko pa prosimo za spletno prijavo preko spletnega obrazca.

Povzeto s spletne strani DBL.

1.2.16

Proti internetni nepismenosti ali Internet ne more nadomestiti knjižnic

Med knjižničarji je zaokrožil članek Darje Kocbek Internet ne more nadomestiti knjižnic (Mladina, 28. 1. 2016)

Domnevam, da je bil večini knjižničarjev naslov tako všeč, da so ga širili naprej, češ "Končno tudi v časopisih priznavajo, kako pomembni smo knjižničarji!"

Nisem pa zasledil nobenega vsebinskega komentarja s strani knjižničarjev. Članek se mi namreč zdi popolnoma brez smisla, poln puhlic ter napačnih dejstev.

Članek je prevod gostujočega mnenja Manfreda Schneiderja, profesorja nemške literature na Univerzi v Bochumu v nekem švicarskem dnevniku. Google Translate mi pove, da je naslov, ki je tako všečen slovenskim knjižničarjem, pravzaprav narobe preveden. Glasiti bi se moral: "Proti internetni nepismenosti". To pa je problem, ki se ga moramo slovenski knjižničarji lotiti tudi pri nas samih in nato tudi v družbi. Zadnji stavek ne omenja knjižnic ampak pismenost: "Proti kibernetskemu analfabetizmu se je treba odločno boriti." Vsak knjižničar, ki je delil članek naprej, bi se moral najprej pri sebi zamisliti, kaj je naredil za zmanjšanje internetne nepismenosti?

Tri povezave v članku vodijo na članke istega avtorja. Kaj že znanstveniki menijo o samocitatih? Citat, ki pa žal ni opremljen s povezavo, pa sem našel v odličnem članku iz leta 2013, ki govori o nujni preobrazbi knjižničarstva v informacijski dobi. G. Schneider ga je očitno narobe razumel. Slovenski knjižničarji imamo podobno polna usta sprememb, a do dejanskih sprememb v slovenskem knjižničarstvu žal nikoli ne pridemo.

Mene je najbolj zmotilo, da avtor sploh ne ve, kako deluje Wikipedija. Govori o tem, da se bomo skesano "vračali k materialnim nosilcem podatkov in oprijemljivim informacijskim sistemom, ki so še vedno osnova vsega znanja", za kar pa ne poda niti enega konkretnega dokaza ali vira.
Poudarja, da "neštete povezave v spletni enciklopediji Wikipedija čez čas ne delujejo več." Tisti, ki jo uporabljamo, vemo, da Wikipedija ni Internetni arhiv! Kaj pa knjižničarji delamo glede tega? Je Spletni arhiv NUK (ki ne arhivira niti vseh spletnih strani slovenskih knjižnic) dovolj dober? Najboljši članki na Wikipediji seveda še vedno večinoma temeljijo na tiskanih virih. Že vsaj 10 let pa vemo, da je bolj zanesljiva in tudi bolj dostopna kot najbolj razširjena tiskana enciklopedija.

Vprašanje o tem, kaj se bo z Wikipedijo zgodilo v prihodnosti je zelo pomembno! Knjižničarji bi morali mnogo več delati na tem, da se ohrani. Ste kdaj že prispevali za njeno delovanje? Ste sodelovali pri pogovorih o njeni prihodnosti? Ali ste samo odpovedali oddaljen dostop do Britannica Online in tako "prihranili" denar?

O razliki med internetni, tehnološki in informacijski nepismenosti pa kdaj drugič.

Prosim kolege knjižničarje, da članek, ki bi ga radi širili med kolegi, drugič preberete bolj pozorno. In še bolj pomembno, da če že širite članke, jih vsaj z nekaj besedami komentirajte. Da vemo, ali se s člankom sploh strinjate in kaj v članku vam je bilo najbolj všeč.

27.1.16

Statistika Bibliobloga

Dne 23. januarja 2016 se je v prostorih Centralne ekonomske knjižnice, Univerze v Ljubljani odvijalo strokovno srečanje Društva bibliotekarjev Ljubljana, na temo Pisana beseda v knjižničarstvu. Zadnji prispevek na srečanju, je vseboval predstavitev Bibliobloga. 

Če si ogledamo povprečni obisk za obdobje enega leta. 

Dnevno nas  v povprečju obišče 16 bralcev, ta številka v obdobju enega tedna v povprečju znaša malo več kot 200, v obdobju enega meseca pa dosežemo rezultat 620 bralcev.



Po starostnih skupinah prevladujejo bralci med 25-34. letom. Gre za mlade aktivne knjižničarje. Visok delež med 18 in 24. letom lahko pripišemo študentski populaciji. Najmanj pa je bralcev po 65 letu starosti. Predvidevamo, da gre tu že za upokojene knjižničarje, ki tudi na splošno niso veliko spletno aktivni. 




Razmerje med ženskim in moškim bralstvom je približno 50/50 %. 






Če pogledamo kakšen je svetovni zemljevid rednih bralcev našega bloga. 

Največ bralcev seveda prihaja iz Slovenije. Teh je sicer nekaj manj kot 1000, kar predstavlja ca. 93%. Sledijo bralci iz Hrvaške, berejo pa nas tudi Nemci, Španci, Italijani in Britanci. 

V Sloveniji nas največ berejo v Ljubljani. Malo več kot 500 rednih bralcev. Sledi Maribor s približno 140 bralci, nato pa še Celje in Kranj, ter preostali manjši kraji. 



Glede na obisk med rednimi bralci in bralci, ki prihajajo na Biblioblog kot novi smo v letih obstoja vzpostavili razmerje približno 50% / 50% . Torej v lanskem letu smo na približno 500 že obstoječih stalnih bralcev, pridobili še 500 novih, ki so nas obiskali prvič.





Naši cilj in vizija bodo še naprej ostali enaki. Želimo si vzpostaviti najbolj obiskano spletno mesto, kjer se bodo zbirala strokovna mnenja ter komentarji vseh, ki so zainteresirani za razvoj knjižničarstva v Sloveniji in svetu. Zato vas ponovno vabimo k komentiranju naših objav ter s tem k vzpostavljanju konstruktivnega diskurza med stanovskimi kolegi.