Izšel je novi Štubidu

Štubidu lahko dobite v knjižnici Oddelka BINK FF in v NUK-u v ICB. Lahko ga tudi naročite preko sekcijasb@gmail.com.

Kratek vpogled v vsebino majske številke revije študentov bibliotekarstva - Štubidu:

Bralne navade skozi čas: Leja Rakar - Pri študiju veliko govorimo o informacijskih virih in kako se njihovi uporabniki spreminjajo skozi čas. Med kakšne uporabnike spadamo študentje?

Intervju z vodjo knjigarne IRENO GRILC: Polona Vozel - Irena Grilc je pred dvema letoma diplomirala na Filozofski fakulteti, natančneje na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Danes je stara 27 let in vodi knjigarno Felix v Kranju.

INTERVJU Z ASISTENTKO dr. Tanjo Merčun: Ana Češarek in Polona Vozel - Tanja Merčun, nekoč zlata maturantka in predsednica Sekcije študentov bibliotekarstva (med leti 2005-2007), je asistentka in raziskovalka na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Pogovarjali smo se o njeni akademski poti, zanimalo nas je tudi, katere lastnosti so potrebne za uspešno delo mladega raziskovalca.

DNEVI PRAKSE Izkušnje različnih študentov z obvezno prakso v 3. letniku: Neža Trošt

Študentje spoznavamo in se učimo: PRAGA IN ČEŠKI JEZIK: Mateja Kralj

PRAGA. Praha. Prague Prag - Ekskurzija 2013: Ana Č. in Maja P.

Študent/ka bibliotekarstva v akciji!: Mojca Trtnik - Kam po zaključku študija? Kje naj se zaposlim? Kakšna znanja imam in kakšna potrebujem? Kaj je moja prednost na trgu dela pred ostalimi iskalci zaposlitve?

Intervju z direktorjem knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka: Meta Eržen - V zadnjih dveh letih je knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka pod vodstvom mag. Matjaža Eržena pridobila nov vhod, ki omogoča vstop invalidskim vozičkom, selitev mladinskega oddelka na novo večjo lokacijo ter dala v izposojo elektronske knjige. Naštete so zgolj najpomembnejše novosti, veliko je še ostalih. Mag. Eržen si je vzel čas in za Štubidu predstavil svojo delovno pot ter vpogled v nekatere novosti v bibliotekarski stroki.

KNJIGARNA FILOZOFSKE FAKULTETE: Klara Jarc - Kaj torej počnem v knjigarni, kadar ne izdajam računov za pultom, pomagam strankam ali prodajam znižanih knjig v avli FF?

Pravljica iz Pariza: Maja Plazar - Mesto zaljubljencev. Mesto luči. Mesto ljubezni. Prestolnica umetnosti, mode in kulinarike. PARIZ.

Iz teorije v prakso: Urša Šega in Nina Žibert - septembra 2012 sem izvedela, da obstaja možnost, da bo v OŠ 8 talcev Logatec potrebno zaposliti knjižničarja za polovični delovni čas. S svojim študentskim delom in nabiranjem izkušenj, sem pričela januarja lani.

Najinih pet mesecev v deželi piva in klobas: Marjeta Šuštaršič in Agata Šimenc - Praha, prestolnica Češke republike. Pred nekaj tedni še najin dom, danes asociacija na čudovite trenutke preživete na študentski izmenjavi Erasmus.

Knjižničarski krožek na Osnovni šoli Tržič: Nina Zupančič - V knjižnici Osnovne šole Tržič sem se o knjižničarskem krožku pogovarjala s knjižničarko Martino Verč in učenkami petega razreda Emo, Iris, Majo in Zalo, manjkala pa je Nuša. Vsak četrtek se zberejo, da bi se čim več naučile o delu v knjižnici.

Paranormalna romanca žanr, ki ga poznamo vsi, a nihče ne ve, kaj to je : Tjaša Jevnikar - S tem člankom sem želela opozoriti, da Slovenci zamujamo s trendi svetovnega branja.

Stvari o diplomi anonimno 1. del – Prijava teme in začetki

Zgodbica za lahko noč: L. - Bil je čas, ko so rožice cvetele krvavo rdeče, saj so jih napajale reke umrlih mož. Bil je čas, ko so otroci jokali in žene so si pulile lase za izgubljenimi sinovi. Bil je čas, ko je po svetu divjala vojna med Dobrim in Zlom.

Sekcija menja kožo: Meta Eržen - Šele dobro sem začenjala razumeti kakšen način dela zahteva Sekcija študentov bibliotekarstva, ko se moram od nje že posloviti pa čeprav je še toliko idej v moji glavi.

Odbojkarice na Filozofski fakulteti: Maja Marija Marovt - Sem študentka na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo in že 3. leto vodim žensko ekipo odbojke FF.

Literarni dogodek : Martin Čelig - Festival Fabula: Miti o literarnih zvezdah

Bruckin pogled: Barbara Kroflin - Uživajte, se zabavajte in veliko novega se naučite, sodelujte med seboj. Udeležite se piknika Sekcije študentov bibliotekarstva, ki bo 21.5.2013, vzdušje je že zagotovljeno, prepričana sem, da se bomo imeli še bolj super, kot na predbožičnem pitanju. In seveda uspešno pri izpitih.

Seveda nismo izpustili poezije in razvedrilnih strani z odličnimi nagradami.

Pred izidom majske številke, sva urednici Ana in Maja, v mesecu marcu med študenti in profesorji izvedli spletno anonimno anketo, s katero sva ugotavljali zadovoljstvo bralcev ter njihove želje in ideje za nadaljnje številke. Ugotovitve kažejo, da so bralci zadovoljni, predvsem pa so poudarili, da želijo brati več študentskih izkušenj v praksi, kako priti do zaposlitve, kako pomembne so izkušnje med samim študijem pri nadaljnji zaposlitvi ter delovne izkušnje profesorjev, ki nas učijo. In e-oblika? Se bomo potrudili!

Pripravili: Ana Češarek in Maja Plazar

Jubilej Majde Ujčič

Pred nekaj dnevi je sedaj že upokojena kolegica Majda Jakše-Ujčič praznovala osemdeseto obletnico. Marsikdo med nami jo pozna, od generacije pa je odvisno, v kakšni vlogi. Ni več dosti takih, ki jim je bila kolegica bibliotekarka v knjižnicah, od mariborske Študijske do ljubljanske Mestne in NUK-a, bila je katalogizatorka, klasifikatorka, vodja nabave, vodja nacionalne bibliografije. Več nas je takih srednjih let, ki smo z njo sodelovali na fakulteti, v društvu in strokovnih telesih, kjer je bila še pred nekaj leti zelo aktivna, največ pa je verjetno bibliotekarjev mlade generacije, ki jim je predavala in bila mentorica na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, kjer je predavala do leta 2001. Vsem pa je zapustila isti pečat in nepozabni vtis stroge in zagnane, poglobljene strokovnjakinje, nepopustljive in natančne tako do drugih kot tudi do sebe. Ob tem pa se je znala od srca in nezadržano nasmejati, tudi ali celo predvsem svojim napakam. Tako natančno, nepopustljivo in vendarle nasmejano sodelavko smo jo do leta 2009 z veseljem srečevali tudi v krogu Bibliotekarske terminološke komisije, od koder je tudi ta portretna fotografija.

Majdi Ujčič ob jubileju iskreno čestitamo in ji želimo mnogo zdravja še naprej!

---

• Petek, M.: Jubilejni portret Majde Ujčič. Knjižnica, 48(2004)1-2, str.245-249
  
• Majda Ujčič (Wikipedija)

Knjižničarji in stres - rezultati ankete

Danes zaključujemo z zbiranjem odgovorov na temo prisotnosti stresa pri knjižničarskem poklicu. Od objave članka smo prejeli 23 izpolnjenih anket, rezultati pa so naslednji:

16 knjižničarjev (70%) dosega univerzitetno raven, magisterij imajo opravljen 4 knjižničarji (17%) , ter 3 (13%) visokošolsko izobrazbo. Razmerje med univerzitetnimi bibliotekarji in priučenimi je skoraj 50% . Da imajo priučeno izobrazbo je odgovorilo 12 (52%) knjižničarjev, univerzitetnih bibliotekarjev pa je 11 (48%). Največ odgovorov smo prejeli od bibliotekarjev, ki delajo v visokošolski knjižnici, in sicer 12 (52%), sledijo tisti iz splošnih ter šolskih knjižnic. Prvih je 5 (22%), drugih pa 4 (17%). 2 bibliotekarja (9%) pa delata v specialni knjižnici.

S pretežno strokovnim delom se ukvarja 9 (39%) bibliotekarjev,s pretežno delom z uporabniki 7 (30%), s pretežno organizacijskim 5 (22%) ter pretežno vodstvenim delom 2 (9%) bibliotekarja.

 Glede delovne dobe je odgovorilo največ bibliotekarjev , katerih doba je manjša od 5 let,in sicer 7 (30%), z delovno dobo med 6 in 10 let ,je odgovorilo 5 (22%) bibliotekarjev, med 11 in 20 let, 6 (26%) bibliotekarjev, med 21-30 let 3 (13%) bibliotekarji ter več kot 30 let 2 (9%) bibliotekarja.

 Bibliotekarji smo s svojim poklicev v večini srednje zadovoljni. Za ta odgovor se je odločilo 13 (57%) bibliotekarjev, da so zelo zadovoljni ih je odgovorilo 8 (35%), zgolj 2 (9%) pa s svojim poklicem nista zadovoljna.

 Nadalje smo anketirance spraševali o stresnosti situacij, tipičnih za delo v knjižnici. (Stopnja 1 tu pomeni najmanj stresno situacijo, stopnja 3 pa najbolj stresno.)

 Iskanje gradiva po policah za bibliotekarje ne predstavlja posebnih težav. 15 jih je odgovorilo,da tovrstno opravilo za njih ni stresno, 3 je to delo srednje stresno, 5 pa jih ni zadolženih za to opravilo. 

Podobno je pri iskanju gradiva preko kataloga COBISS. Za 16 anketirancev iskanje preko kataloga ni stresno, za 2 je tovrstno delo delno stresno in prav tako za 2 zelo stresno, 3 pa niso zadolženi za to opravilo.

 Iskanje založenega gradiva zna predstavljati kar stresno situacijo. Tako menijo tudi naši anketiranci. 3 so odgovorili, da tovrstno delo za njih ni stresno, 10 da je to delo delno stresno in 5, da jim iskanje založenega gradiva predstavlja velik stres. 5 pa jih za dotično opravilo ni zadolženih.

 Za nabavo gradiva je izmed 23 anketirancev zadolženih zgolj 13. 6 jih je odgovorilo, da to delo za njih ni stresno, 4 da je to opravilo delno stresno, ter 3 da je le-to opravilo zelo stresno.

 Pri obdelavi knjižničnega gradiva so bili odgovori naslednji: 8 anketirancev meni, da to delo za njih ni stresno, 5 da je delo srednje stresno in 3 da je obdelava gradiva zelo stresna. 7 jih za to opravilo ni zadolženih.

 Stresne so tudi različne zahteve uporabnikov. 7 odgovorov kaže, da to delo ni stresno, 11 da so uporabniške zahteve delno stresne in 5 da so le-te zelo stresne.

 Če pomoč potrebuje preveč uporabnikov hkrati je zgolj 1 bibliotekar odgovoril, da takšna situacija zanj ni stresna, 14 jih meni, da je to delno stresno in 7 da je takšna situacija zelo stresna. 1 izmed anketirancev pa ni zadolžen za to opravilo.

 Pri prostorskih pogojih so odgovori skorajda identični. 9 jih je zadovoljnih s prostorskimi pogoji v katerih delajo, in jim ne predstavljajo dosti stresa, 7 jih meni da so njihovi prostorski pogoji delno stresni ter prav tako 7, da je prostor v katerem delajo zelo stresen.

 Delo z računalnikom za večino ni stresno. Tako meni kar 15 bibliotekarjev, da je delo z računalnikom delno stresno meni 7 bibliotekarjev, za 1 pa to opravilo predstavlja zelo stresno situacijo.

 Prav tako tudi spremembe na področju informacijske tehnologije za večino niso stresne. 12 odgovorov govori v prid,da dotične spremembe niso stresne, 9 da so le te delno stresne in 2 da so spremembe na področji IT zelo stresne.

 Konstruktivno reševanje nesoglasji s sodelavci in/ ali nadrejenimi lahko predstavlja dosti vloženega napora. 2 bibliotekarja menita, da tovrstna situacija za njiju ni stresna, 8 da je reševanje nesoglasji delno stresno ter kar 13 da je le-to zelo stresna situacija.

 Zadnji vprašanji sta bili še kako pogosto ste izpostavljeni stresu na svojem delavnem mestu ter kako se najpogosteje spopadete z njim. 8 bibliotekarjev pri tem pravi, da so stresu izpostavljeni večkrat na dan, 7 da so izpostavljeni 1-2 krat na dan, 4 so izpostavljeni do 3 krat na teden ter prav tako 4 do3 krat na mesec. Za odgovor, da pri svojem delu skoraj nikoli ni izpostavljen stresu pa se ni odločil nihče izmed anketirancev.

 Največkrat se pri spopadanju s stresom anketiranci osredotočijo na težavo in jo poskušajo čim hitreje odpraviti. Tako se je določilo 12 anketirancev. 6 se jih osredotoči na delo in se tako poskuša umiriti. 4 si vzamejo nekaj minut časa za premislek, zgolj 1 pase največkrat za pomoč obrne na sodelavca.




REZULTATI ANKETE V SLIKAH:

Anketa je na vzorcu 23 bibliotekarjev pokazala, da največ stresa pri opravljanju bibliotekarskega poklica predstavlja delo z uporabniki ter reševanje težav s sodelavci, kakor tudi svojimi nadrejenimi. Pri delu z računalnikom,smo bibliotekarji že dovolj vešči, da nam tudi vsakodnevne novosti na področju informacijske tehnologije ne povzročajo večjih težav, prav tako znamo ustrezno rokovati z gradivom in ga brez težav poiskati tako analogno- na policah, kakor tudi s pomočjo sistema COBISS,nekoliko bolj stresno pa je iskanje založenega gradiva. Zanimivo je izvedeti, da je stopnja zadovoljstva s poklicem v večini srednja, do visoka, kljub mnenju, da smo bibliotekarji vsakodnevno večkrat pod stresom. Pohvalno pa je da se v večini osredotočimo na težavo in jo skušamo čim prej razrešiti, ter je ne odmislimo, kot da do nje sploh ni prišlo.

Biblos - testiranje se je začelo!

Projekt Biblos predstavlja prvi resni poizkus za prodajo in izposojo e-knjig v slovenščini v Sloveniji. Testno obdobje delovanja bo predvidoma potekalo do konca junija letos. Trenutno pri projektu v testni fazi sodeluje 10 slovenskih splošnih knjižnic, tesno sodelovanje pa se vrši tudi z IZUM-om, saj so Biblos povezali s COBISS-om. Tako lahko vsak član knjižnice, katera je vključena v sistem, s pomočjo številke članske izkaznice, ter gesla, ki ga uporablja za storitev Moja knjižnica, dostopa tudi do Biblos-a. Servis je za uporabnike brezplačen. Za dostop je potrebno pridobiti lasten Adobe ID, saj so vse knjige zaščitene z Adobe DRM zaščito. Izposoja traja 14 dni, po tem obdobju pa se datoteka zaklene in branje ni več možno. Vse testne knjižnice imajo (bodo imele) na voljo tudi posebne bralnike za izposojo.

V trenutni fazi razvoja so razvili dve aplikaciji: za operacijski sistem Android ter iOS. Knjige so v večini v standardnem formatu e-pub, lahko pa so tudi v obliki pdf. V obliki pdf nalagajo predvsem založniki, s strokovnimi vsebinami. Potrebno je poudariti, da se v slovenskem založništvu kaže velik interes za prodajo e-knjig (na Amazonu niso uspešni, saj ni prilagojen za prodajo v Sloveniji). Biblos je slovenski sistem, namenjen prvenstveno e-knjigam v slovenskem jeziku. Trenutno so sklenili dogovor z več kot 10 založniki, z najmanj še enkrat toliko pa se še dogovarjajo. Dogovori potekajo tudi z posameznimi avtorji, kajti Biblos prinaša priložnosti tudi za samozaložnike.

Za razvoj so avtorji porabili eno leto, dogovarjanja pa so v teku že nekaj let. Gre za velik sistem, razdeljen na tri posamezne dele, in sicer: uporabniški del, del za založnike ter del za knjižničarje (uporabljajo lahko urejanje vsebin in tudi uporabnikov). Ker je sistem povezan s COBISS-om, lahko pridobijo vse uporabnike iz obstoječe zbirke. Po koncu testnega obdobja bo tako sinhroniziran celoten pretok prometa. To pomeni, da bomo lahko vso gradivo, ki se nahaja v Biblosu iskali in pregledovali preko COBISS-a, preko storitve Moja knjižnica pa bomo videli tudi izposojeno gradivo ter rok vrnitve.

Po besedah Jelke Gazdova (direktorica MKL) knjižnice tu prvič vidijo interaktivno sodelovanje z založbami, saj vsi družno prispevamo svoje znanje in načrte. Ker poslovni sistem še ni povsem dogovorjen, bo potrebno določiti, koliko licenc oz. izvodov bo imela posamezna knjižnica na voljo kasneje, ter po kakšni ceni. Predvsem je pomembno pravočasno izvedeti kakšna bo ponudba, saj mora le-ta ustrezno zajeti celotno populacijo uporabnikov. Potrebno bo vzpostaviti nove modele financiranja nakupov knjižničnega sistema, pri čemer moramo biti toliko trajnostno naravnani, da bomo omogočili trajno delovanje in razvoj. Elektronska knjiga lahko omogoča določene racionalizacije pri knjižničarskem delu. Npr. V MKL se letno izloči od 50.000 do 60.000 kosov gradiva,kar pri e-knjigah ne bo potrebno. Potrebno pa se je tudi vprašati kakšne nove zahteve glede knjižničarskega dela se bodo pri tem pojavile.

Po besedah Matjaža Eržena mora biti Biblos tako prilagodljiv, da bo dostopen v vseh slovenskih splošnih knjižnicah, kjer bi morali imeli dostop do vsaj enega izvoda posameznega naslova.

Voščilo ob dnevu žena

ONE

 Kolikor imen za mame in žene,
 toliko pesmi!
 Piskajo v trobentice rumene

Mati in hči - olje na platnu

 jih usta ljubezni.

 So mamice, matere, mame,
 so none in ome,
 vse s svetim zaznamovane
 in s križem Madone.

 Kruh in božanje nežno
 nosijo v dlani,
 ptico s pesmijo nepresežno
 na srčni strani.

 Vejo za zvezdni prah,
 zrle so v brezna pogube
 in kot žive, bi umrle
 za svoje ljube. (T.Pavček)

 Želimo vam lep praznik!

 Vaš Biblioteam

Knjižničarji in stres

Knjig v naših življenjih ni nikoli preveč, saj nam nikoli ne morejo škodovati, kvečjemu nasprotno — širijo obzorja. Če ste menja, da je poklic knjižničarja eden najmanj stresnih, saj je med vsakodnevnim večkratnim sprehodom po knjižnici ter zlaganjem gradiva na pravo mesto njegova največja skrb zgolj to, da mu katero pomotoma ne pade na glavo, vas vabimo, da si preberete naslednji prispevek.

Kaj torej je stres in zakaj je tudi delo knjižničarjev stresno?
Termin stres izvira iz latinske besede stringere. Prva omemba izhaja iz 17. stoletja in je služila za opis nadloge, pritiska, muke oz. težave. V 18. in 19. stoletju se je pomen besede spremenil, uporabljali so jo za opis sile, pritiska ali močnega vpliva, ki deluje na posameznika ali na njegove notranje organe in mentalno stanje (Po David, Teja: Stres managerjev v Sloveniji). Danes stres opredeljujemo kot situacijo alarma oz. kot stanje posameznikove fizične, kakor tudi psihične pripravljenosti, da se sooči z obremenitvijo, se ji ustrezno prilagodi in jo obvlada. Pri tem so obremenitve lahko zunanje ali notranje, oz. fizične, kemične, biološke, socialne ali psihološke narave. (po David, T.)

Izvore stresa na delovnem mestu tako delimo na individualne, skupinske in organizacijske. Med individualne lahko štejemo že sam izbor poklica, ki ga opravljamo, saj velja, da so poklici pri katerih prihaja do večje medsebojne komunikacije z ljudmi (strankami, zaposlenimi, nadrejenimi...) po prepričanju tako splošne javnosti, kakor tudi strokovnjakov bolj stresni. Sledijo zahteve delovnega mesta, saj lahko prihaja do odstopanj med posameznimi opravili, ki so predvidena to za delovno mesto in zmožnostmi posameznika. Velik stresor lahko predstavljajo tudi časovni roki, saj gre za pritisk na posameznika, da pri svojem delu hiti in se pri tem zaveda, da se mu ni dovolj dolgo posvetil in ga ustrezno kakovostno opravil. Velja pravilo, da ljudje, ki so odgovorni za druge, na način, da motivirajo, ustrezno nagrajujejo oz. kaznujejo in komunicirajo, občutijo več stresa ter fizioloških simptomov, kot tisti, ki opravljajo drug dejavnosti v organizaciji. Pomembni so tudi stresorji delavnega okolja; neprimerna osvetlitev, hrup, prah, svetloba, temperatura, možnosti za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki vsi pripomorejo h kakovosti dela ter večji prisotnosti stresa na delovnem mestu.

Konflikti vlog se pojavijo tedaj, ko nekdo opravlja različne vloge, ki zahtevajo različne pristope. Posameznik se lahko npr. hkrati pojavi tako v podrejenem- v razmerju z njegovim šefom, kakor nad rejenem položaju- npr. pri uvajanju novincev. Premajhna izkoriščenost posameznika se kaže v tem, da opravlja dela, ki bi jih lahko nekdo z nižjo stopnjo izobrazbe, opravlja delo, ki je ponavljajoče in s tem dolgočasno ter opravlja naloge, ki niso nuje ali potrebne. Po drugi strani pa stalni časovni pritiski in visoka intenzivnost dela, da bi se dosegli cilji ali roki, privede do delavne preobremenjenosti.
Med skupinske vzroke stresa lahko štejemo odnose med sodelavci in z vodjem. Nekateri namreč zaradi pritiskov, ki izvirajo iz odnosov, sprejmejo manj zahtevno in manj plačano delo. Drugi vzrok je nadlegovanje in nasilje na delovnem mestu, kjer gre za ponavljajoče neprimerno ravnanje z zaposlenimi ali skupino zaposlenih, ki ogroža njihovo zdravje in varnost.

Organizacijski stresorji pa so posledica značilnost organizacije. Za nekatere že samo dejstvo, da so del organizacije, predstavlja stres, saj so s tem prikrajšani za svobodo in avtonomijo. Avtokratski način vodenja organizacije povečuje stres. Nadrejeni, ki svojih sodelavcev ne spodbuja k uspešnosti in nima interesa za ljudi, je izvor stalnega stresa za zaposlene.

V kolikor želimo razumeti delo knjižničarjev in njegovo odzivanje na dogodke v knjižnici, se moramo sprva poglobiti v nas same in naše osebnostne lastnosti. Posploševanje ni lepa navada, a ker ob podobnih življenjskih situacijah ljudje reagiramo podobno, ne bo toliko napačno, če si sprva ogledamo nekaj tipičnih knjižničarjevih osebnostnih lastnosti.

Ameriška bibliotekarska zveza (ALA) je leta 1992 opravila raziskavo na osnovi Myers-Briggsovega vprašalnika (MBTI). Raziskava je potekala na vzorcu 1600 knjižničarjev z opravljeno diplomo iz bibliotekarstva in informacijske znanosti. Anketiranci so odgovarjali na vprašanja o interesih, sledila pa sta tudi demografski vprašalnik in MBTI.

Primerjava knjižničarjev s splošno populacijo je takrat pokazala na očitne razlike. Knjižničarji so v primerjavi s splošno populacijo introvertni in intuitivni. Zlasti ženske knjižničarke veljajo v primerjavi s preostalimi ženskami za dvakrat bolj misleče. (Delna razlaga temelji na introvertnem intuitivnem tipu, ki je relativno redek v splošni populaciji, a bolj pogost pri ljudeh z višjo stopnjo izobrazbe.)

V primerjavi knjižničarjev s splošno populacijo je introvertni tip pri knjižničarjih zastopan v 63%, medtem ko splošna populacija tu zavzame zgolj 35%. Razlika v čutnem tipu znaša 41% proti 68% za knjižničarje, v intuitivnem pa 59% za knjižničarje proti 32% za splošno populacijo.

Introvertni, čutni, misleči in presojevalni tip (ISTJ) ter introvertni, intuitivni, misleči in presojevalni tip (INTJ) sta dva tipa, ki sta najpogosteje zastopana po ACRL (Assocation of Colage and Research Libraries) študiji. Medtem ko je veliko knjižničarjev introvertnih, intuitivnih, mislečih in presojevalnih, je za veliko večino drugih značilen ISTJ tip.

ISTJ tipi imajo radi odgovornost in skrbijo za ustrezno dokončanje dela ter nalog. Radi so polno zaposleni, kar lahko čestokrat privede do preobremenjenosti. Ker so nagnjeni k perfekcionizmu, se bodo težje znašli v timskem delu. So stabilni in zanesljivi, delujejo organizirano in temeljito, kar pomeni da dobro delujejo pri strukturiranih opravilih.

INTJ tipi so zaupljivi, neodvisni od drugih, iznajdljivi, bistroumni, vizionarski, sistematični ter radi načrtujejo in ustvarjajo. Imajo sposobnost, da svoje načrte ter naloge načrtujejo daleč v prihodnost, z drugimi besedami, so primerni za vodje in managerje.

Pri obeh tipih prednjačijo lastnosti, kot so logično sklepanje, odločnost, produktivnost in premišljenost.

Po raziskavi Senica Simone Kognitivni stili pri knjižničarjih, v katero je bilo zajetih 75 knjižničarjev (65 žensk in 19 moških) zaposlenih v specialnih in splošnih knjižnicah ljubljanske regije, ki jo je avtorica opravila s pomočjo teorije velikih pet. Gre za strukturno oziroma dispozicijsko teorijo osebnosti, ki na osnovi leksikografskega raziskovalnega pristopa empirično dokazuje model petih glavnih osebnostnih dimenzij: ekstravertnost (energija, pozitivna čustva…), sprejemljivost (usmerjenost k ljudem, sodelovanje…), vestnost (načrtnost, usmerjenost k dosežkom…), čustvena stabilnost (odpornost za negativna čustva, sproščenost…) in odprtost (odprtost za različne ideje, interes za umetnost…) (Po: Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja). osebnostni profil knjižničarjev kaže na zmerno do visoko izraženost vseh šestih osebnostnih dimenzij, t.j. energije, sprejemljivosti, vestnosti, čustvene stabilnosti in odprtosti. Pri stilih mišljenja je prišla do ugotovitev, da je bil glavni dejavnik pri tem, kako so se knjižničarji odrezali pri analizi v tem, ali prihajajo iz splošnih ali iz specialnih knjižnic. Stili mišljenja so namreč vsaj deloma socializirani in se lahko zaradi okolja, v katerem posamezniki živijo in delajo, do določene mere spremenijo. Torej tudi poklicna opravila v posamezni vrsti knjižnice vplivajo na stile mišljenja.

Pri dimenzijah osebnosti so aritmetične sredinske vrednosti za posamezno dimenzijo pri knjižničarjih naslednje: energija - 37,13%, sprejemljivost - 42,77%, vestnost - 42,93%, čustvena stabilnost - 38,36% ter odprtost - 42,59%.

Pri stilih mišljenja pa so se knjižničarji odrezali z naslednjimi aritmetično-sredinskimi vrednostmi: lokalni stil - 32,26% , globalni stil - 31,44%, internalni stil - 31,06%, eksternalni stil - 38,92%, liberalni stil - 38,37% in konzervativni stil - 30,18%. (Za internalne subjekte je značilno, da mislijo, da lahko sami vplivajo na dogajanje, medtem ko za eksternalne velja, da se stvari odvijajo po lastni poti in pri tem povsem neodvisno od njih.)

Dejstvo, da so knjižničarji zajeti v raziskavo dosegli zmerne do visoke rezultate pri vseh dimenzijah, kaže na to, da veljajo za odgovorne, redoljubne in marljive, pri tem pa tudi ekstrovertne. Radi delajo v skupinah, imajo močno željo po informiranju in pridobivanju novega znanja, so strpni, dobro se spopadajo s konfliktnimi situacijami in imajo radi izzive ter imajo pozitiven odnos do sprememb. V kolikor jih primerjamo s preostalimi poklicnimi profili, analize rezultatov kažejo na to, da v nobeni od osebnostnih dimenzij bistveno ne odstopajo od povprečja.

Mnenje, ki ga še vedno pogosto zasledimo npr. v pogovoru, da delo knjižničarjev ni stresno, je zmotno, saj delo z ljudmi vsekakor pripomore k večji prisotnosti stresa na delovnem mestu. Pod glavne knjižničarske stresorje tako lahko uvrstimo delovne pogoje, odnose s sodelavci ter delo z uporabniki. Primarna naloga knjižničarja namreč je, in še vedno ostaja, učinkovita ter konstruktivna pomoč svojim uporabnikom (čeprav se gradivo seveda ne bo čudežno, kar samo od sebe, pospravilo na police). Nič kolikokrat se znajdemo v situaciji, ko uporabnik urgentno potrebuje gradivo za pomemben projekt, a ravno takrat izposoja le-tega ni možna. Kdor pri tem meni, da je le-to uporabnikova težava se moti, saj knjižničarji sprejemamo odgovornost za dobro počutje ter uspeh uporabnikov.

Mnogo knjižničarjev se v času recesije boji za svoja delovna mesta, kar ni ravno prijetno. S krčenjem sredstev, namenjenih knjižnični dejavnosti, se krčijo tudi možnosti nabave gradiva, kar predstavlja velik problem predvsem v specialnih knjižnicah, kjer je cena posameznega gradiva večja v primerjavi s preostalimi. Le zamislimo si primer, kako uporabniku razložiti, da smo prekinili naročnino na zanj pomembno serijsko publikacijo, ali da zaradi zmanjšanih denarnih sredstev ne moremo nakupiti na primer novega leksikona ipd. Svojevrsten primer so tudi knjižnice, ki zaposlujejo zgolj enega knjižničarja, kot “one-man-band” namreč težko zagotovi popolno delovanje vseh servisov, kjer naj bi bil po pričakovanjih polno prisoten, saj je primoran k sočasni večopravilnosti. Informacijska doba, v kateri se nahajamo, zahteva od knjižničarjev vedno več dela in z njim povezanega specialnega znanja.

Po drugi strani lahko v javnosti še vedno zasledimo nizek status knjižničarskega poklica. Glavni razlogi za to so: nepoznavanje knjižničarskega dela, enačenje le-tega z delom administratorjev, skromen obseg pristojnosti in odločanja ter mnenje, da danes ljudje nimajo časa za poglobljeno branje in temeljito seznanjanje s pre-/branim gradivom.

In kakšne so posledice stresa na delovnem mestu? Če naštejemo zgolj tiste, ki imajo vpliv na celotno organizacijo, torej knjižnico, je potrebno omeniti vpliv na sodelovanje posameznika, (ki se kaže kot zamujanje, disciplinske težave, izostajanje od dela, izolacija …), nato vpiliv na uspešnost (zmanjšana storilnost ali kakovost izdelka ali storitve, slabo odločanje, nezgode, napake) ter vpliv na stroške (ti se merijo kot stroški izostajanja od dela zaradi bolezni, stroški prezgodnjih upokojitev, škoda na opremi, manjša produktivnost ter izguba dobrega mnenja in ugleda). (Po Jan, S. : Povezava med osebnostjo in doživljanjem stresa pri delu)

V kolikor vas zanima daljša debata glede tega, vas vabimo, da si ogledate prispevek na blogu Screwey Decimal. Dobrodošel bi bil tudi vaš komentar na našem blogu. Zanima nas predvsem koliko stresa vsak dan občutite v naši knjižnici, katere situacije so za vas najbolj stresne in če se je stopnja stresa v času recesije kaj povečala? Vabimo vas tudi k izpolnitvi ankete, katere rezultate vam bomo ustrezno predstavili v enem od naših nadaljnjih prispevkov.