Prisotnih je bilo nekaj več kot 200 udeležencev (nekaj slik s posvetovanja), med katerimi pa so bili tudi tuji gostje in nekateri slovenski častni gostje, ki jih seveda nismo anketirali, zato izhajamo iz seznama organizatorjev. Po teh podatkih je bilo 136 knjižničarjev (67%), od teh je anketni list s 13 vprašanji izpolnilo in vrnilo tri četrtine (109, vendar sta od tega dva anketna lista neuporabna), zato lahko ocenimo odzivnost na anketo (78,7%) kot zelo dobro. Zbrani podatki predstavlja solidno osnovo za analizo stanja med slovenskimi specialnimi in visokošolskimi knjižničarji. Deset vprašanj je vezanih na navedeno problematiko uporabe z bibliotekarsko stroko povezanih virov, prvi dve vprašanji pa sta demografski - spol in starostna skupina.
Prikaz 1 - Udeleženci po seznamu prijav (število)
Strukturo udeležencev smo lahko določili le glede na spol, ker podatki o starosti ob prijavi niso znani, ločevanje glede na vrsto knjižnice (visokošolska ali specialna) pa v podrobnejši analizi ni bilo predvideno. Vemo, da je bilo med 136 prisotnimi knjižničarji 76 visokošolskih, 40 specialnih, 4 splošni in 16 iz Narodne in univerzitetne knjižnice. 82-odstotni delež žensk med udeleženci je bil pričakovan, kdaj kasneje pa bi kazalo primerjati udeležbo na posvetovanjih in konferencah s podatki o zastopanosti spolov v knjižničarskih poklicih in z ozirom na vrsto knjižnice.
Prikaz 2 - Struktura respondentov po spolu in starostnih skupinah (število)
Med respondenti je 82% bibliotekark in 18% bibliotekarjev, izrazito pa prevladujejo ženske v starostni skupini od 30 do 50 let (51% vseh respondentov oz. 62% med ženskami), moških pod 30 let ali nad 50 let je komaj "za vzorec". Ugotavljamo, da je pripravljenost za sodelovanje v anketi med spoloma povsem izenačena (avtor ankete je povsem neosnovano predvideval signifikantno razliko!). Posamezne odgovore sta "pozabila" označiti dva moška, pri ženskah pa je bilo takih 13.
Izsledke ankete predstavljamo po tematskih sklopih v nekaj zaporednih objavah, prva je skušala prikazati odnos slovenskih bibliotekark in bibliotekarjev do blogov in bloganja, tokrat pa bomo pogledali, katere vire in kako pogosto bibliotekarji v specialnih in visokošolskih knjižnicah uporabljamo za svoje strokovno bibliotekarsko delo, izobraževanje, izpopolnjevanje in informiranje v stroki.
Na vprašanje Kako pogosto uporabljate bibliotekarske vire in strokovno literaturo za svoje strokovno delo, izobraževanje, izpopolnjevanje in informiranje v stroki? so dgovorili vsi anketiranci, med njimi ni bilo nobenega, ki tovrstnih virov ne bi uporabljal, skoraj polovica jih po virih posega vsakodnevno, dobra tretjina pogosto in le 13 odstotkov redkeje.
Kje najpogosteje najdete potrebno literaturo in podatke?
Na to vprašanje so lahko anketiranci izbrali več ponujenih odgovorov in pokazalo se je, da najpogosteje segamo po virih v lastni knjižnici, kjer delamo, potem pa še v drugih knjižnicah. Uporaba lastnih osebnih virov in "drugo" pa sta povsem izenačena in po pogostnoti uporabe zapostavljena. Odgovora ni označila ena ženska v starostni skupini nad 50 let.
Kaj uporabljate?
Vprašanje je obsegalo uporabo slovenske in tuje literature, anketiranci so lahko izbrali več odgovorov. Uporaba tiskanih knjig, tiskanih člankov, elektronskih člankov in podatkovnih zbirk je skoraj povsem izenačena, rahlo prednost imajo podatkovne zbirke, dosti manj pa uporabljamo elektronske knjige, samo 38 odstotkov anketirancev. Branju elektronskih knjig je bilo namenjeno posebno vprašanje, o katerem bo govora drugič.
Katere slovenske strokovne časopise s področja bibliotekarstva zasledujete?
Prikaz 6 – Branost strokovnih časopisov
Vprašanje o strokovnih časopisih je bilo oblikovano gede na ciljno publiko, torej visokošolske in specialne knjižničarje, zato je nabor naslovov zožen in ne obsega tudi nekaterih drugih časopisov, npr. Šolska knjižnica, Potujoče novice ipd. Odgovora ni označila ena ženska v starostni skupini 30 do 50 let. Primerjali smo branost tiskane in elektronske izdaje posameznega naslova, pri tem pa smo nehote zagrešili napako in za Organizacijo znanja povprašali samo po elektronski izdaji, kar je opazil en sam anketiranec. Bere jo vsak drugi od anketiranih knjižničarjev. Po branosti vodi tiskana izdaja Knjižnice, pri kateri je njena elektronska verzija samo polovico toliko obiskana, popularnost Knjižničarskih novic pa ni odvisna od medija. Lahko rečemo, da segajo knjižničarke po strokovnih časopisih nekoliko več kot knjižničarji. Koliko uporabnikov bere obe izdaji, samo tiskano ali samo elektronsko izdajo nismo zasledovali, to kdaj drugič v obširnejši analizi.
Nadaljevanje: Bibliotekarji in spletni viri
Ni komentarjev:
Objavite komentar