Strani

31.12.11

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika . . .

Pred časom smo na Biblioblogu že pisali in razpravljali o Pravilniku o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št.9/2009, pa tudi o spremembah tega ravilnika. Komisija za podelitve strokovnih nazivov v knjižnični dejavnosti (ki jo je imenovalo Ministrstvo za kulturo) je v preteklosti pripravila več predlogov za spremembe, ki so bili tudi v javni razpravi in pokazalo se je, da že v sami stroki nismo ravno najbolj usklajeni in podobnih pogledov na pomen in “uporabnost” strokovnih nazivov, kaj šele mnenja drugih, npr. različnih ministrstev, pristojnih za posamezne vrste knjižnic in s tem seveda tudi knjižničnih delavcev, ali sindikatov. Sledila so dolga in utrujajoča usklajevanja in pogajanja . . .
Tri dni pred iztekom tega leta je bil v Uradnem listu RS objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti, katerega določila stopijo v veljavo 2. aprila 2012. Žal ni bilo mogoče, da bi bile vse predlagane rešitve za spremembo Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti uveljavljene, tiste, ki jih je bilo mogoče uskladiti, pa si lahko pogledate v Uradnem listu RS, št. 108/11, z dne 29.12.2011, kjer so v prilogi tudi Merila za ocenjevanje strokovne usposobljenosti v knjižnični dejavnosti (http://www.uradni-list.si/_pdf/2011/Ur/u2011108.pdf).

4 komentarji:

  1. Zakon o knjižničarstvu je dejansko Zakon o splošnih knjižnicah in NUK-u. Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti je dejansko Pravilniku o imenovanju v strokovne nazive v splošnih knjižnicah in NUK-u oz. v knjižnicah, za katere veljajo določila kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti. Sprašujem se sledeče: 1) ali res nihče, ki piše tovrstne zakone (tudi ZSPJS ipd...) ne ve, da obstajajo tudi knjižnice na področju znanstvenega in strokovnega informiranja 2) ali ne bi bilo bolje, da se natančno določi, komu so tovrstni pravilniki in zakoni namenjeni. 3) ali je res naključje, da v veliki meri normativni akti za visokošolke in specialne knjižnice veljajo le v določilih, ki so slaba oz. restriktivna, ne pa v določilih, ki bi izboljšala status zaposlenih?

    V primeru tega Pravilnika je ključen 21. člen, ki je enostavno rečeno ali sprenevedanje ali huda strokovna napaka. Ves komplot normativnih aktov na področju knjižničarstva v Sloveniji pripelje do situacije, ko visoko izobražen, specializiran in z vsemi možnimi licencami, podlicencami in velikimi odgovornostmi usposobljen delavec v visokošolski knjižnici zasluži enako kot bibliotekar začetnik s tremi leti delovne dobe in opravljenim bibliotekarskim izpitom. To je ali huda strokovna napaka ali pa običajno sprenevedanje, bojim se, da je to zadnje. Lp Miro

    OdgovoriIzbriši
  2. popravek...kot bibliotekar začetnik s tremi leti delovne dobe in opravljenim bibliotekarskim izpitom v splošni knjižnici...Lp miro

    OdgovoriIzbriši
  3. Se povsem strinjam, vendar bi se bilo treba povprašati o vzrokih. Kdo ima in kdo nima . . . kdo si zna in si je sposoben priboriti in kdo ne? Takega sistema ne zagovarjam, ga pa na žalost pogosto prepoznavam . . .

    OdgovoriIzbriši
  4. Osebno menim, da je največjo razliko med zaposlenimi v knjižnicah naredil "enotni" plačni sistem, ki je vsem, ki so jih odločevalci uvrstili v J skupino, naredil nepopravljivo škodo.Na to smo v nekaterih društvih opozarjali ob prehodu na nov plačni sistem in to še vedno vstrajno počnemo. Žal pa ne ravno uspešno.
    Lep pozdrav,
    Sabina

    OdgovoriIzbriši