Okrogla miza v sklopu SloIGF: Ali bo nova avtorska zakonodaja za digitalni trg omejila svobodo izražanja in dostop do informacij?

V torek, 23. 10. sem se udeležil okrogle mize
Ali bo nova avtorska zakonodaja za digitalni trg omejila svobodo izražanja in dostop do informacij?

Organizator okrogle mize je bil SloIGF - Slovenski forum o upravljanju interneta, ki je namenjen omogočanju in spodbujanju vključujoče, enakopravne in odprte razprave o javnih politikah, povezanih z internetom. SloIGF je del široke mednarodne skupnosti. Mednarodni forum o upravljanju interneta (IGF) deluje pod okriljem Združenih narodov in predstavlja okolje, v katerem potekajo razprave o zadevah, povezanih z upravljanjem interneta. Poleg globalnega foruma so organizirani še regionalni in nacionalni forumi, kakršen je SloIGF. Organizatorja sta bila: Inštitut DIGITAS in Arnes.

Udeleženci so bili še:
dr. Vesna Čopič, Ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in šport
Rok Zavrtanik, Založba Sanje
Aljoša Domijan, Gambit
Moderatorka pa je bila dr. Maja Bogataj Jančič, Inštitut za intelektualno lastnino

Najprej si poglejmo, o čem sploh govorimo:
Nova avtorska zakonodaja, ki jo sprejema EU je trenutno v fazi trialoga (Evropska komisija, Svet EU, Evropski parlament).

Za ZBDS je dr.  Maja Bogataj Jančič, v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico, že 7. 10. 2016 priravila Pripombe na paket predlaganih reform avtorskega prava EU.

28. 9. 2018 je NUK na Ministrstvo za kulturo poslal Poziv Narodne in univerzitetne knjižnice, da se Ministrstvo za kulturo RS opredeli do predloga direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, kakršnega je na plenarni seji 12. 9. 2018 sprejel Evropski parlament.

Jaz sem prvič sodeloval pri takšni okrogli mizi. Za osvetlitev problematike, pa bi rad na enem mestu napisal tiste poglavitne točke, za katere mislim, da morajo biti na njih pozorni vsi knjižničarji:

• Kam spadajo splošne/specialne knjižnice?
• Knjižnicam ne bo dovoljeno podatkovno rudarjenje (npr. tudi po lastnih zbirkah). Člen 3 namreč izrecno omenja le raziskovalne organizacije in ustanove za varstvo kulturne dediščine.
• Knjižnice ne bodo mogle brezplačno uporabljati avtorskih del (ki jih ima v svojih zbirkah) v izobraževalne namene. Člen 4 namreč izrecno omenja le izobraževalne ustanove.
• Knjižnice bodo morale za uporabo naslovov člankov in abstrakte (npr. bibliografije v katalogih) plačevati nadomestila. Zgolj spletne povezave (linki) naj bi bile iz plačila nadomestila izvzete, vsakršni opis vsebine (t. i. uporabna povezava) pa bi že lahko bil podvržen plačilu nadomestila, zaradi česar je posredno ogrožena tudi svoboda objavljanja spletnih povezav. Zaradi nejasnosti bi se lahko zgodilo, da bi bili predmet nadomestil ali celo blokad celotni korpusi vsebin javnih institucij.
• Knjižnice bodo morale nenehno filtrirati ali preverjati prispevke javnosti (npr. komentarji in ocene knjig v katalogu, domoznanske zbirke, ki jih prispeva javnost ter repozitoriji), saj lahko vsebujejo sporne vsebine. Člen 13 sicer izključuje izobraževalne in znanstvene repozitorije (definicija je precej nejasna), vendar naj bi vsi imetniki pravic prej morali izrecno privoliti v objavo.

Posnetek okrogle mize.

Načrt S

Nadaljujemo z objavami  dokumentov o odprtem dostopu, tokrat je na vrsti še Načrt S. Prejšnjič smo pisali o  ALLEA code, ESAC initiative, FORCE11 in načelih FAIR. Naša prva objava pa se je navezovala na projekt DORA, projekt LERU in deklaracijo EOSC. Povzetek predavanj iz 8. strokovnega srečanja nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature, si lahko ogledate v eni naših prejšnjih objav, z naslovom Pogled na odprto znanost.

Načrt S 

https://www.leru.org/files/Plan_S.pdf

Načrt S služi načrtu odprtega dostopa, ki ga je 4. septembra 2018 objavila družba Science Europe. Gre za pobudo "cOAlition S" konzorcija, ki so ga ustanovili Evropski raziskovalni svet in glavne nacionalne raziskovalne agencije in financerji iz enajstih evropskih držav. 

Načrt zahteva, da znanstveniki in raziskovalci, ki imajo koristi od raziskovalnih organizacij in institucij, ki jih financira država, objavijo svoje delo v revijah z odprtim dostopom, ki so na voljo vsem do leta 2020. Pobudo cOAlition S je podprla tudi Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Vsebinsko in časovno je v veliki meri skladna z Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020.

Načrt je razdeljen na deset načel. Ključno načelo določa, da je treba do leta 2020 raziskovanje, ki se financira z javnimi nepovratnimi sredstvi, objaviti v revijah ali platformah z odprtim dostopom.

Ostala načela pa si sledijo po naslednjem vrstnem redu:

• avtorji morajo obdržati avtorske pravice na svojih publikacijah, ki jih je treba objaviti pod licenco, kot je Creative Commons; 
• člani koalicije morajo vzpostaviti trdne kriterije in platforme z odprtim dostopom; 
• pristojbine za objavo bi morali kriti financerji ali univerze, ne posamezni raziskovalci; 
• pristojbine za objavo bi morale biti standardizirane in omejene; univerze, raziskovalne organizacije in knjižnice morajo uskladiti svoje politike in strategije; 
• za knjige in monografije se lahko časovni načrt podaljša po letu 2020; 
• odprti arhivi in ​​repozitoriji so priznani zaradi njihovega pomena; 
• hibridni časopisi odprtega dostopa niso v skladu s ključnim načelom; 
• člani koalicije bi morali spremljati in sankcionirati skladnost. 

Knjižnice so prilagodile svojo vlogo in so sedaj aktivne pri ohranjanju, oblikovanju, objavljanju in razširjanju digitalnih znanstvenih gradiv v obliki publikacij, podatkov in drugih vsebin, povezanih z raziskavami. Skupaj z repozitoriji predstavljajo fizično infrastrukturo, ki omogoča znanstvenikom, da delijo uporabo in ponovno uporabijo izid njihovega dela. 

Največ aktivnost lahko izvajajo na naslednjih devetih področjih: 

• sposobnost svetovanja pri ohranjanju rezultatov raziskav; 
• znanje za svetovanje pri upravljanju in urejanju podatkov, vključno z odkrivanjem, dostopom, razširjanjem, ohranjanjem in prenosljivostjo; 
• znanje za podporo raziskovalcem pri izpolnjevanju različnih pooblastil financerjev, vključno z zahtevami glede odprtega dostopa; 
• znanje za svetovanje o možnih orodjih za manipulacijo s podatki, ki se uporabljajo v disciplini / predmetu; 
• znanje za svetovanje pri podatkovnem rudarjenju; znanje za zagovarjanje in svetovanje o uporabi metapodatkov; 
• sposobnost svetovanja pri ohranjanju projektnih zapisov ; 
• poznavanje virov financiranja raziskav, ki raziskovalcem pomagajo prepoznati potencialne financerje; spretnosti za razvoj sheme metapodatkov in svetovanje o standardih in praksah za posamezne raziskovalne projekte. 

Opazili smo, da so nekatere knjižnice že omenile Načrt S, naprimer knjižnica Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Zanimiv prispevek je napisal tudi Uroš Zavrtanik za Radio Študent.

Vabimo vas, da podate svoje mnenje o iniciativah za odprto znanost in nam sporočite, kako se za odprti dostop zavzemate v vaših matičnih ustanovah.