Odprti podatki - odprta in bogata družba

 Ljubljana, 28.9.2016

Ob svetovnem Dnevu pravice vedeti, ki ga obeležujemo od leta 2002,  je Informacijski pooblaščenec v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo in Ministrstvom za kulturo organiziral javni posvet z naslovom »Odprti podatki - odprta in bogata družba«. V skladu z Direktivo EU o ponovni uporabi podatkov javnega sektorja in nacionalno zakonodajo (ZDIJZ-E) so po novem zavezanci za omogočanje ponovne uporabe podatkov tudi inštitucije s področja kulture ( knjižnice, muzeji in arhivi).

V uvodnem nagovoru je minister za javno upravo Boris Koprivnikar povedal, da delajo na priročniku za področje odprtih podatkov. Pripravljajo pa tudi portal za odprto dostopnost podatkov, saj uporaba velikih podatkov postaja nova znanost. Minister za kulturo Tone Peršak je poudaril, da ministrstvo spodbuja e-vsebine s področja kulture ter trajno hranjenje e-vsebin. Generacija mobilnih telefonov sama ne išče informacij na spletu, saj pričakuje, da bodo informacije same prišle do nje. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je izpostavila, da je pri zagotavljanju pravice do ponovne uporabe podatkov javnega značaja nujno potrebno medsebojno sodelovanje javnega in zasebnega sektorja. Urad informacijskega pooblaščenca tu nastopa zgolj kot pritožbeni organ ob kršitvah. Delujejo po principu ˝case by case˝. Od leta 2015 do danes so obravnavali zgolj 36 pritožbenih zadev, kar predstavlja 1,6 % vseh pritožb. Težijo k proaktivnemu odpiranju baz podatkov (˝open data˝) ter enakosti vseh prosilcev za dostop do informacij.

POPISNICE PREBIVALSTVA ZGODOVINSKEGA ARHIVA LJUBLJANA-PRVOVRSTEN ZGODOVINSKI VIR (Mag. Mitja Sadek in dr.Andrej Pančur)

Pri popisnicah gre za skupni projekt tako Zgodovinskega arhiva Ljubljana, kot Muzeja za novejšo zgodovino. Popisnice so predstavljene skozi portal SIstory in pomembne tako iz vidika rodoslovja, kakor tudi znanstvenega vidika. Digitalizirali so jih s pomočjo mormonske skupnosti iz ZDA. Primerjamo pa jih lahko z matičnimi knjigami. Restavriranje in indeksiranje se je pričelo leta 2010, do danes pa so uspeli ročno prepisati podatke za 140.000 oseb. 

ODPRTE GEO-STORITVE ZA GLAM (dr. Dalibor Radovan)

Skoraj vse objekte in dogodke v prostoru je možno geo-locirati. Pri projektu GLAM Geološki inštitut Slovenije ponuja tako kartografijo, kakor tudi geo-vizualizacijo. Tu ne gre zgolj za prostor, ampak tudi za zgodovino, ki predstavlja čas. Pri tem dobimo novo dimenzijo in lahko govorimo o 4 dimenzionalnih podatkih. Geo-informatika je stara več kot 30 let. Sprva so pričeli s geografskimi informacijskimi sistemi, nato s GLEMom in geo-knjižnico. Geodigitalizacija zahteva nove poslovne modele, nove portale in nove storitve. Z arhiviranjem starih prostorskih podatkov je nastal projekt e-ARH, s geo-parsingom e-knjige s kartami in risbami krajev, ki so omenjeni v njih, mobilna platforma nValuta pa s pomočjo virtualne resničnosti omogoča vpogled v cene nepremičnin, zgolj z zajetjem fotografije na samem mestu le-te.

ODPRTOST PODATKOV DIGITALNE KNJIŽNICE SLOVENIJE (mag.Zoran Kristulović)

Osnovne tri funkcije digitalne knjižnice Slovenije so zajem, ohranjanje in dostop do podatkov. Sodelujejo s 431 partnerji. Do danes knjižnica vsebuje ca. 750. 000 digitalnih enot, približno 6,5 milijona monografij in drugih datotek, kar predstavlja 50 TB podatkov. 34 % tega gradiva prispeva NUK, 66 % preostali partnerji. Zakon o obveznem izvodu je privedel tudi do arhiviranja spleta. Zajetih imajo 60 milijonov spletnih naslovov (URL), kar predstavlja 3TB podatkov in ca. 68.000 domen. Osnovno načelo digitalne knjižnice je odprtost, dostopnost in uporabnost. Potrebujejo pa še popoln akcijski načrt za digitalizacijo celotne kulturne dediščine.

OMOGOČANJE DOSTOPA IN PONOVNE UPORABE DIGITALNIH PROSTORSKIH PODATKOV (dr.Jože Škofljanec in Gregor Završnik)

Predstavljen je bi evropski projekt e-ARH, pri katerem sodeluje 17 partnerjev iz 11 evropskih držav. Uporabljajo model OAIS in odprt arhivski informacijski sistem. Vrste uporabnikov so domoznanci, arhivski strokovnjaki, ustvarjalci …, predstavlja pa tudi pravni interes. Trenutno gre zgolj za surove podatke, ki jih testno objavljajo v OGL servisih. V prihodnje načrtujejo integracijo z DILO in lastnimi web servisi. 

ODPRTI PODATKI-IZZIVI ZA KULTURNE INSTITUCIJE (dr.Maja Bogataj Jančič)

Sprememba direktive 2003/38/ES je prinesla vprašanje avtorskih pravic, varstva zasebnosti in osebnih podatkov. Prišlo je do ogroženosti tekočih in potencialnih poslovnih modelov. Razlogi za spremembo so predvsem zavarovanje javne domene, ekonomska vrednost javne domene, večja harmonizacija cen za ponovno uporabo ter koristi za izobraževanja in raziskovanja. Novosti, ki jih je direktiva prinesla so, da naj bi bili vsi dokumenti v javni domeni vključeni v korpus ponovne uporabe. Izključena so zgolj gradiva za katere veljajo avtorske pravice tretjih oseb. Dokumenti, na katerih imajo pravice inštitucije se vključujejo po želji.

Direktiva 2013/37/EU veleva, da so vključeni vsi dokumenti, z izjemo avtorskih pravic tretjih oseb. Dokumenti, ki bi lahko bili zavarovani  naj bodo na voljo pod ustreznimi licencami (npr. CC0).

ZDIJZ-E velja od 23.12.2015 in vsebuje tudi Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnegaznačaja iz 8.1.2016, veljavno od 8.5.2015.  Za arhive velja zakon ZVDAGA. Potreba je prilagoditev katalogov in vključitev novega stroškovnika. Pri odločanju pomaga tudi Priročnik zaodpiranje podatkov javnega sektorja (l. 2016), v pripravi  je tudi nov priročnik, ki ne bo tako splošen.

PREDSTAVITEV DOBRIH PRAKS- IZKUŠNJE NIZOZEMSKE NA PODROČJU ODPIRANJA PODATKOV ( dr.Marc de Vries)

Inštitucije prihajajo iz različnih okolji zato je potrebno določiti smisel centralizacije. V letu 2013 so Nizozemci vzpostavili neformalno internetno mrežo, ki vključuje Narodno knjižnico, Nacionalno agencijo za dediščino in Kraljevo nizozemsko akademijo znanosti in umetnosti. Poleti 2015 je bila izdana Nizozemska strategija za digitalno dediščino, katere glavna tema je bila kako lahko delijo podatke na najboljši način. Vzpostavili so tri slojni model, ki temelji na sprejetju in delitvi sklopa vodilnih načel o odprtih strategijah in objektih, postavlja v ospredje uporabnike, komuniciranje z njimi, kakor tudi med samimi inštitucijam ter ustrezno zagotavljanje, vzdrževanje ter podporo servisov.

Posvet se je zaključil s podelitvijo priznanja informacijskega pooblaščenca, za dobro prakso ambasadorja transparentnosti, ki letos pripada Zavodu za ustvarjanje kakovostnega novinarstva - Pod črto.