Strani

22.5.13

Knjižničarsko ogledalo - Ana Češarek, študentka




Nadaljujemo z intervjuji knjižničarjev, tokrat bodočih. Oglejte si tudi intervju z Majo Plazar.


Sem Ana, študentka 3. letnika bibliotekarstva in informatike, smer informacijska znanost iz Ribnice.
Bibliotekarstvo je bila moja prva izbira študija. Odločala sem se še med geografijo in slovenistiko, vendar sem se po informativnih dneh, kjer so na Oddelku BINK povedali, da so njihovi diplomanti še najbolj zaposljivi (!) od vseh na FF, odločila za bibliotekarstvo. V letošnjem študijskem letu delam preko študentske napotnice v Osrednji humanistični knjižnici. Čudovite in koristne izkušnje z delom z uporabniki si pridobivam v knjižnici na Oddelku za arheologijo. Delo v visokošolskih knjižicah me najbolj veseli, ker sem vedno v stiku z ambicioznimi mladimi ljudmi. Preskusila sem se tudi v šolski knjižnici, kjer mi je bilo zaradi podobnega razloga všeč. Če bom čez pet let zaposlena v knjižnici (pa naj bo katerakoli), bom zadovoljna, ker bom lahko delala v stroki, ki jo študiram in me veseli.

Kakšen bo COBISS leta 2016?
Leto 2016 bo prišlo zelo kmalu in če bodo kakšne spremembe upam, da bodo šle v smer poenostavljanja vmesnika tako za uporabnike, kot za bibliotekarje. Skoraj nujno za prihajajočo generacijo bi bilo, če bi toleriral tipkarske napake. Morda bi bilo zanimivo dodati kakšne slike npr. sliko tlorisa knjižnice in s puščico označeno, kje se iskana knjiga nahaja. Ker gre trend v smer e-publikacij, COBISS pa nam na vstopni strani pove, da je virtualna knjižnica, bi lahko omogočal več funkcij namenjenih iskanju in prebiranju e-publikacij. Recimo iskanje samo po e-knjigah bo verjetno že aktualno.

Ali je v Sloveniji prostor še za en Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo?
Če bi obstajal še en oddelek, bi v njem videla možnost sodelovanja. Sekcija študentov bibliotekarstva bi imela več možnosti delovanja, Štubidu bi imel več bralcev, več profesorjev bi dobilo zaposlitev … Naš oddelek že sedaj spada med manjše, a kljub temu proizvede preveč diplomatov, ki ne dobijo zaposlitve. Gledano s tega vidika, je v Sloveniji dovolj en oddelek. Pomembno se mi zdi, da je na Univerzi Ljubljana, ki zagotavlja kvaliteten študij.

Tvoj zadnji objavljeni prispevek.
Uredništvo Štubiduja mi vzame veliko časa, zato mi v zadnjih dveh letih ni uspelo pisati za druge revije (razen zgodb v dveh študentskih revijah), čeprav željo imam. V drugi številki letošnjega Štubiduja sva skupaj z Majo v uvodniku komentirali rezultate ankete, kjer smo ugotavljali zadovoljstvo študentov in profesorjev s Štubidujem, skupaj s Polono pa sva naredili intervju z dr. Tanjo Merčun, ki je raziskovalka na našem Oddelku BINK.

Od česa te pri študiju najbolj boli glava?
Zaradi študija me glava ne boli. Glavobol pa dobim zaradi pomanjkanja časa, saj je toliko stvari, s katerimi bi se rada ukvarjala.

Koliko knjižničarjev potrebujemo, da izposodimo knjigo?
Cilj knjižničarjev je samostojen uporabnik. Idealen uporabnik si zna sam poiskati relevantno gradivo, si ga izposodi na knjigomatu in zna kvalitetno uporabiti gradivo. Boljše vprašanje je, koliko knjižničarjev je potrebnih, da usposobi uporabnika v samostojnega, kar je vseživljenjski proces. Knjižničar je pomemben pri obdelavi in katalogizaciji gradiva. Če zaključim je potreben superknjižničar, ki dobro pozna potrebe in želje uporabnikov svoje knjižnice, je dober pedagog in je uporabniku na voljo vse življenje. Potrebujemo torej razvito stroko, v koraku s časom.

Ali so diplomanti Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo usposobljeni za najbolj zahtevna knjižnična dela?
Na fakulteti se seveda učimo teorijo in pridobivamo znanje. Takoj, ko se začne omenjati delo, so potrebne praktične izkušnje. Kmalu bom diplomirala, pridno si nabiram izkušnje preko študentskega dela, vendar menim, da še ne razumem dovolj, katera so najbolj zahtevna knjižnična dela. Po končani 1. stopnji in 2. stopnji imamo študentje vsekakor veliko znanja. Od vsakega posameznika pa je odvisno, kako ga uporabi. Možnosti za pridobivanje različnih izkušenj je veliko, žal mi je za vse študente, ki jih ne opazijo.

Ali bereš e-knjige?
E-knjig še ne berem. E-branja se navajam preko e-člankov, ki jih študiram za študij. Zaenkrat še nisem investirala v nakup e-bralnika, čeprav so me kolegice, ki so lastnice svojih Kindlov, že navdušile.

Kaj ti je bolj pomembno za tvojo kariero: da imaš COBISS licenco ali da si "spretna v informacijskih tehnologijah"?
Pri študiju COBISS licence ne omenjamo kot pomembne za kariero, temveč kot pogoj za službo. Spretnost z informacijskimi tehnologijami se mi zdi bolj pomembna, ker se z njo spopadam in jo pridobivam že sedaj. Delodajalec bo cenil bolj prvo, vendar zadovoljeni uporabniki, ki so tudi moj cilj, v povprečju COBISS licence sploh ne poznajo.

Ali misliš, da so članarine za knjižnice bistvene ali bi bilo bolje, da bi jih ukinili?
Dokler nisem začela študirati bibliotekarstva, sem bila absolutno proti članarinam. Nikoli ne bom pozabila svojega začudenja, ko sem za svoj 18. rojstni dan dobila od knjižničarke v naši splošni knjižnici prijazen pogled: članarino boš plačala zdaj, ali drugič? Kot najstnica nisem mogla dojeti, da moram za branje knjig plačati. Bolj se mi je zdelo, da morajo starši, šola in knjižnica plačati meni, da sploh hočem brati. Čeprav se je moj odnos do knjižnic in branja tekom študija spremenil, sem še vedno mnenja, da bi članarine morali ukiniti. Teh nekaj evrov manj je za uporabnike knjižnic lahko velik motivator. Denar je knjižnicam seveda zelo potreben, saj zvišuje kvaliteto, a če je le možno, naj ga knjižnica pridobi na druge načine. Zanimivo se mi zdi, kako univerza »zapakira« članarino visokošolskih knjižnic, NUK-a in CTK-ja med vpisnino. Večina študentov ima predstavo, da članarin ni in menim, da zaradi tega bolj pogosto uporabljajo več knjižnic.

Na kateri dosežek si najbolj ponosna?
Najbolj sem ponosna na mlajše študente, ki jih uspem vsaj malo navdušiti nad sodelovanjem v Sekciji študentov bibliotekarstva in tutorstvu. Povezanost študentov pomeni pozitivno vzdušje na Oddelku BINK in s pozitivizmom je mogoče vse. Z vsako novo številko sem bolj ponosna tudi na naš Štubidu!

Kaj je po tvojem mnenju največji greh slovenskega knjižničarja?
Da v prostorih knjižnice ne pusti hrane/kave.

Ali imajo slovenski knjižničarji v povprečju primerne plače?
Glede na to, da sama še nimam plače, bi bila zadovoljna z vsako. Poklic knjižničarja vsebuje tisoč stvari in večino so knjižničarji pripravljeni narediti zgolj za osebno zadovoljstvo. Če bi bilo v knjižnicah zaposlenega dovolj kadra, bi plače verjetno zadostovale.

Ni komentarjev:

Objavite komentar