Mobilna informacijska poizvedba

Mobilne naprave so v zadnjem času izredno sprejeta tehnologija in v svetu narašča število uporabnikov, ki uporabljajo pametne telefone kot primarno orodje za iskanje informacij. Pametni telefoni odpravljajo omejitve kot sta vezava na lokacijo in dostop do spleta. Razumevanje novega načina iskanja informacij na mobilnih napravah je nadvse pomembno, zato se bomo posvetili opredelitvi termina mobilna informacijska poizvedba (Mobile Information Retrieval - MIR).

MIR lahko dojemamo kot klasično informacijsko poizvedbo (Information Retrieval - IR) na mobilnih napravah. Vendar ima MIR nekaj ključnih značilnosti zaradi lastnosti mobilnih naprav kot so majhnost ekrana in tipkovnice, ter okoliščin, v katerih se dogajajo mobilne informacijske poizvedbe. Glede na te značilnosti uporabniki nimajo časa izvajati zapletenejših poizvedb, na drugi strani pa jim iskanje olajšujejo nekatere funkcije (senzorji), ki jih PC-ji ne nudijo.

Za razumevanje vedenja uporabnikov pri MIR je potrebno upoštevati in raziskati več vidikov: lastnosti mobilnih naprav, njihov uporabniški vmesnik, kontekste, v katerih potekajo MIR in informacijske potrebe uporabnikov.

Razvoj mobilnih telefonov hitro napreduje in trenutno imajo njihovi zasloni zelo visoko resolucijo, vedno bolj zmogljive procesorje, zaporedje omrežnih protokolov z naprednimi pasovnimi širinami (GPRS, EDGE, 3G, 4G, 5G, itd.), ki omogoča izredno hiter prenos podatkov; prav tako se izboljšuje zmogljivost baterij. Mobilni telefoni so se v zadnjih dvajsetih letih zelo spreminjali v obliki U krivulje, od večjih z baterijo in anteno do manjših in do današnjih, miniaturnih računalnikov z brezžično opremo, zaslonom na dotik, mikrofonom ter dvema kamerama, ki so vedno bolj podobni tabličnim računalnikom (Crestani, Mizzaro & Scagnetto, 2017). Vendar je potrebno upoštevati še nekatere druge dejavnike, kot je lokacija, okoliščine (čas, kontekst) in mnogo drugih značilnosti uporabniškega vmesnika, ne le majhnosti. Tako je pri uporabniškem vmesniku pomemben mobilni vnos in mobilni izhodni podatki, kjer je potrebno raziskati vse tipe vnosa v napravo (besedilni, glasovni, senzorični) in izhodne podatke v obliki povzemanja in predlaganjem ter razširjanjem poizvedbe. Pri izhodnih podatkih je izredno pomembna stran s prikazanimi rezultati, angl. search engine result page (SERP), ki jo je v okviru MIR raziskovalo že mnogo raziskovalcev. Mobilni SERP postajajo izredno vizualni in heterogeni - namesto standardnega ten-blue-link SERPa na namizju, se na majhnem zaslonu pojavljajo vertikalni podatki in »kartice«. Tradicionalni načini iskanja, ki prikazujejo SERP kot seznam homogenih elementov, ne pridejo v poštev za ocenjevanje splošne kakovosti mobilnih SERP.

Vir: JISC

Pri razumevanju MIR pa je potreben tudi kontekst iskanja, ki se pojavlja v prostorski, časovni, družbeni dimenziji in dimenziji strojne opreme. Glede na to, da naj bi jedro mobilne informacijske poizvedbe predstavljalo raziskovanje o tem, kako razviti sistem, ki bo zastopal osebne informacije na različnih kontekstnih nivojih in povezal te reprezentativne vrednosti z informacijskimi viri tako, da bodo uporabniki hitro in priročno prejeli relevantne rezultate so Tsai et al. (2010) pri MIR izpostavili dve kontekstni modaliteti: zavedanje konteksta (angl. context awareness) in prilagoditev vsebine (angl. content adaptation).

Zavedanje konteksta se nanaša na vhodne podatke v mobilno napravo, prilagoditev vsebine pa označuje izhodne podatke iz mobilne naprave k uporabniku, ki lahko vodijo tudi do povratnih vhodnih podatkov. Poleg tega, da se uporabnik z mobilno napravo nahaja v fizičnem okolju, se hkrati nahaja tudi v družbenem okolju (družbena omrežja), v katerega vstopa s svojimi podatki (Harvey & Pointon, 2017). Podatke ustvarja z različnimi senzorji ali jih vnaša ročno (besedilni vnos). Pri izhodnih podatkih je pomemben uporabniški vmesnik in programska ter strojna oprema in nenazadnje omrežni protokoli. Pri MIR namreč ne moremo govoriti brez omembe spleta. Prikaz rezultatov vpliva na uporabnikovo zadovoljitev informacijskih potreb in je pri MIR specifičen v smislu delčkov prikaza, t.i. angl. snippets, ki uporabniku pogosto nudijo relevantno informacijo brez potrebnosti klikanja. V okviru tega govorimo o dobri opustitvi, ko uporabnik najde relevantno informacijo že v snippets in nima potrebe po nadaljnjem raziskovanju in klikanju; ter o slabi opustitvi, ko uporabnik ne najde relevantne informacije in opusti poizvedbo oz. je poizvedba neuspešna. Nujnost klikanja, angl. click necessity je tako eden pomembnih pokazateljev uspešnosti MIR in vpliva na vrednotenje iskalnih sistemov.

Pomembna komponenta kot zadnja faza MIR je relevantnost. Relevantnost se ne meri le s stališča uporabnika, temveč tudi v okviru iskalnih sistemov. Bolj pogoste so raziskave o uporabniških vrednotenjih MIR, v okviru iskalnih sistemov na tem področju raziskujejo z metodami evalvacij na osnovi testnih zbirk. Na uporabniško vrednotenje prikazanih rezultatov poleg atraktivnosti SERP in nujnosti klikanja vpliva uporabnikovo ocenjevanje relevantnosti kot del informacijske pismenosti. Za identificiranje informacijske pismenosti sodobnih uporabnikov je potrebno najprej definirati informacijsko vedenje. Pomembna sestavina informacijskega vedenja je posameznikova ocena primernosti informacije, s katero je prišel v stik v skladu s svojimi potrebami. Primernost v tem smislu, da vključuje razumljivost, ustreznost, zanesljivost in uporabnost v skladu z nekaterimi potrebami oz. z zadovoljitvijo, delno zadovoljitvijo, osredotočenostjo, natančnostjo ali celo odklonitvijo potrebe.

Pri MIR je potrebno upoštevati vse vidike in specifike informacijske poizvedbe na mobilnih napravah, le tako bomo namreč lahko načrtovali atraktivne, enostavne in priročne in tudi zahtevnejše iskalne sisteme, ki bodo nudili zahtevnejše in specifične informacije in ki bodo glede na vse ovire pri uporabi pametnih telefonov v raziskovalne namene omogočali bolj uporabniško prijazen in priročen način izvajanja mobilnih iskalnih poizvedb v mobilnih okoliščinah. 


Viri:

Crestani, F., Mizzaro, S., & Scagnetto, I. (2017). Mobile information retrieval. Springer.

Tsai, F. S., Etoh, M., Xie, X., Lee, W. C., & Yang, Q. (2010). Guest editor's introduction: Introduction to mobile information retrieval. IEEE Intelligent Systems, 25(1), 11-15.

Harvey, M., & Pointon, M. (2017). Searching on the go: the effects of fragmented attention on mobile web search tasks. In Proceedings of the 40th International ACM SIGIR Conference on Research and Development in Information Retrieval (155-164). ACM.