Strani

1.2.16

Proti internetni nepismenosti ali Internet ne more nadomestiti knjižnic

Med knjižničarji je zaokrožil članek Darje Kocbek Internet ne more nadomestiti knjižnic (Mladina, 28. 1. 2016)

Domnevam, da je bil večini knjižničarjev naslov tako všeč, da so ga širili naprej, češ "Končno tudi v časopisih priznavajo, kako pomembni smo knjižničarji!"

Nisem pa zasledil nobenega vsebinskega komentarja s strani knjižničarjev. Članek se mi namreč zdi popolnoma brez smisla, poln puhlic ter napačnih dejstev.

Članek je prevod gostujočega mnenja Manfreda Schneiderja, profesorja nemške literature na Univerzi v Bochumu v nekem švicarskem dnevniku. Google Translate mi pove, da je naslov, ki je tako všečen slovenskim knjižničarjem, pravzaprav narobe preveden. Glasiti bi se moral: "Proti internetni nepismenosti". To pa je problem, ki se ga moramo slovenski knjižničarji lotiti tudi pri nas samih in nato tudi v družbi. Zadnji stavek ne omenja knjižnic ampak pismenost: "Proti kibernetskemu analfabetizmu se je treba odločno boriti." Vsak knjižničar, ki je delil članek naprej, bi se moral najprej pri sebi zamisliti, kaj je naredil za zmanjšanje internetne nepismenosti?

Tri povezave v članku vodijo na članke istega avtorja. Kaj že znanstveniki menijo o samocitatih? Citat, ki pa žal ni opremljen s povezavo, pa sem našel v odličnem članku iz leta 2013, ki govori o nujni preobrazbi knjižničarstva v informacijski dobi. G. Schneider ga je očitno narobe razumel. Slovenski knjižničarji imamo podobno polna usta sprememb, a do dejanskih sprememb v slovenskem knjižničarstvu žal nikoli ne pridemo.

Mene je najbolj zmotilo, da avtor sploh ne ve, kako deluje Wikipedija. Govori o tem, da se bomo skesano "vračali k materialnim nosilcem podatkov in oprijemljivim informacijskim sistemom, ki so še vedno osnova vsega znanja", za kar pa ne poda niti enega konkretnega dokaza ali vira.
Poudarja, da "neštete povezave v spletni enciklopediji Wikipedija čez čas ne delujejo več." Tisti, ki jo uporabljamo, vemo, da Wikipedija ni Internetni arhiv! Kaj pa knjižničarji delamo glede tega? Je Spletni arhiv NUK (ki ne arhivira niti vseh spletnih strani slovenskih knjižnic) dovolj dober? Najboljši članki na Wikipediji seveda še vedno večinoma temeljijo na tiskanih virih. Že vsaj 10 let pa vemo, da je bolj zanesljiva in tudi bolj dostopna kot najbolj razširjena tiskana enciklopedija.

Vprašanje o tem, kaj se bo z Wikipedijo zgodilo v prihodnosti je zelo pomembno! Knjižničarji bi morali mnogo več delati na tem, da se ohrani. Ste kdaj že prispevali za njeno delovanje? Ste sodelovali pri pogovorih o njeni prihodnosti? Ali ste samo odpovedali oddaljen dostop do Britannica Online in tako "prihranili" denar?

O razliki med internetni, tehnološki in informacijski nepismenosti pa kdaj drugič.

Prosim kolege knjižničarje, da članek, ki bi ga radi širili med kolegi, drugič preberete bolj pozorno. In še bolj pomembno, da če že širite članke, jih vsaj z nekaj besedami komentirajte. Da vemo, ali se s člankom sploh strinjate in kaj v članku vam je bilo najbolj všeč.

1 komentar:

  1. Skrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši