Strani

26.1.16

Pisana beseda v knjižničarstvu


Dne 23. januarja 2016 se je v prostorih Centralne ekonomske knjižnice, Univerze v Ljubljani odvijalo strokovno srečanje Društva bibliotekarjev Ljubljana, na temo Pisana beseda v knjižničarstvu. Glavni namen srečanja je bil, spodbuda k objavljanju informacij o dejavnostih v knjižnicah in stroki. Prvo predavanje o pisanju strokovnih prispevkov je vodila ga. Melita Ambrožič.

Melita Ambrožič: Strokovni prispevki – kdo, kdaj, zakaj, kako …
Čeprav je za pisanje strokovnega besedila primeren vsak, pri piscih besedil pogosto prihaja do samorefleksije in občutka izpostavljanja. Prispevki pomenijo način komuniciranja, razvoj veščin pisnega izražanja ter spodbujajo razmislek in razpravo o določenem strokovnem vprašanju. Pri pisanju ne smemo dopustiti, da bi pred veseljem do pisanja prevladale habilitacije in seštevanje točk. V pomoč kdaj pisati, nam je tudi lahko spremljanje medijev, kdaj se knjižnice pojavljajo v njih. Pomembno je, da se vnaprej odločimo, ali bomo pisali znanstveni ali strokovni članek, ter temu ustrezno prilagodimo tudi samo strukturo članka. Pozorni moramo biti na zgradbo, strukturo prispevka, sestavne dele, znanstveno opremo (citiranje, opombe, reference, …), način predstavitve podatkov, povzetke, priloge, spoštovanje avtorskih pravic, jezikovno pravilnost in terminološko ustreznost.

Janez Jug: Tipologija dokumentov v luči raziskovalne dejavnosti in v luči Meril za ocenjevanje strokovne usposobljenosti Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti
Sistem tipologiranja dokumentov obstaja že od maja 1996. Pred tem je od začetkov COBISSa Univerza v Mariboru uporabljala svojo bibliografijo, Univerza v Ljubljani pa je vodila poročila o delu. Poleg člankov in monografij so kasneje v tipologijo vključili še izvedena dela oz. t. i. dogodke. Trenutno v bazi SICRIS razvijajo prototipno orodje za izpise za potrebe habilitacij. Pri projektu trenutno že sodelujejo Univerza na Primorskem, Fakulteta za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani in Univerza v Mariboru. Trenutno vrednotenje raziskovalne dejavnosti urejata Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti s prilogo o Bibliografskih merilih znanstvene in strokovne uspešnosti ter Pravilnik o imenovanju v strokovno usposobljenost v knjižnični dejavnosti.

Nevenka Mandelj: Bloganje
Ga. Mandelj nam je predstavila svojo izkušnjo z bloganjem, za katere jo je leta 2014 navdušila njena pripravnica Urška Bajda. Na spletnih izobraževanju o e-twinning-u je bila ena izmed nalog tudi vzpostavitev lastnega bloga. Prvotni blog Preprosto knjižničarka, je zdaj prestavljen na novo domeno Preprosto Nena. Za potrebe šolske knjižnice je vzpostavila tudi blog Vrata v knjižnico – vrata v svet. Pri blogu Mladi knjižničarji 2015/2016 pa gre za interesno dejavnost, pri kateri ji pomagajo učenci OŠ Litija.

Tina Drolc: Izzivi komuniciranja z mediji v knjižnicah
Ljudje komuniciramo z različnimi mediji, ki so tudi različno aktivni (dnevno časopisje, lokalni mediji …) Potrebno je poznati tudi specifične značilnosti posameznega medija: televizije, radija, tiska. Glavno vprašanje tukaj je, kaj želimo medijem in s tem javnosti sporočiti. Značilnost javnosti je v tem, da so specifične, saj nastajajo same. Lahko so tudi večpomenske. Poznamo tri osnovne skupine: latentna brezbrižna javnost, zavedna javnost in aktivna javnost. Pri podajanju informacij, se moramo zavedati razlik med informacijo in novico, zato je določeno informacijo vedno priporočljivo predstaviti kot dogodek. 58% objavljenih informacij je zgolj predelava že obstoječih, 16% predstavlja neformalne priložnosti (zarekle informacije) in zgolj 26% je dejansko iskanih informacij. Pozorni moramo biti, kaj želimo povedati, kaj mediji želijo slišati ter koliko medijske pozornosti imamo, saj zgolj celovita, usmerjena in vodena komunikacija omogoča spremembo mišljenja.

Digitalna omrežja dandanes predstavljajo vzporeden digitalen svet. Preseči moramo razmišljanje »dinozavrov«, ki načrtujejo testiranje. Tu lahko sami določimo pravila; komuniciramo 24 ur na dan, zgolj 2 dni v tednu … Pomembno je, da zelo dobro poznamo svojega uporabnika. Cilj vsake komunikacije z mediji je namreč objava. Kakovost ima tu prednost pred količino, zato tu velja načelo obrnjene piramide: najprej ključno sporočilo, nato zgodba in šele na koncu ozadje.

Novinarska konferenca naj bo sestavljena iz sklica, vabila in gradiva za novinarje. Pri vzpostavitvi kriznega modela pa upoštevamo, da z mediji komuniciramo šele, ko poznamo dejstva, definiramo poslovni ali komunikacijski cilj, definiramo ključne 3 javnosti, komunikacijske kanale in orodja. Osnovno sporočilo je predstavljeno na novinarski konferenci oz. izjavi. Omejimo število vprašanj, 3 tedne po objavi objavimo katere ukrepe smo sprejeli, kako uspešni smo bili s sanacijo in vzpostavimo dvoletni komunikacijski načrt.

V zadnjem razdelku je sledila predstavitev revij in spletnih mest.

Gorazd Vodeb: Knjižnica
Nova urednika Knjižnice sta Gorazd Vodeb in Damjana Vovk. Revija predstavlja zrcalo tako stroke kakor društva. Iz strokovne revije je počasi prešla v znanstveno. Naslednje leto praznuje že 60-letnico izhajanja. Za to leto uredništvo pripravlja tematsko številko, katere tema bo povezana s portalom Dobre knjige in bo izšla predvidoma jeseni.

Mojca Trtnik: Knjižničarske novice
Ga. Trtnik je izpostavila, da živimo v dobi povezovanja. Ker uredniški odbor sestavljajo zgolj delavci NUKa, je težko priti do knjižničarjev in njihovih projektov, na bolj odročnih krajih Slovenije, saj je za to potreben osebni stik. Uredniški odbor bodo zato zdaj razširili na vse regije ter na novo oblikovali vizijo. Vabljeni smo k pisanju prispevkov poljudno-strokovne narave, ki so namenjeni osebnemu mnenju in obveščanju o dogodkih v knjižnicah. Načrtujejo, da bo revija odslej izhajala kot četrt letnik v odprtem dostopu.

Romana Fekonja: Šolska knjižnica
Šolska knjižnica letos beleži že 25. leto izhajanja. Gre za strokovno revijo. V letu 2016 načrtujejo novo podobo. Vsako leto izidejo 4 številke, običajno je ena dvojna. Revija je pomembna predvsem zaradi objavljanja temeljnih dokumentov za šolske knjižnice: vzorčne knjižnice, smernice za delo, IFLA dokumenti, novosti na področju VIZ ter aktualnih tem, kot so: inventure, spremembe UDK, ISBD, programska oprema …

Aleksandra Rubelj: Organizacija znanja
Revija zdaj izhaja le v e-obliki ter v zgolj dveh številkah na leto. Gre za multidisciplinarno strokovno-znanstveno revijo, ki je naslednica COBISS obvestil. Njihova vizija in cilji za prihodnost so: vzdrževanje ravni kakovosti prispevkov, dodatna uveljavitev in povečanje prepoznavnosti v mreži Cobiss.Net.

Ajda Turk: EPALE
EPALE je lanskoletni projekt Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS). Spletna platforma, ki jo je zasnovala Evropska unija,  je namenjena izobraževanju odraslih. Gre za mesto srečanj dobrih praks, center obveščanja o aktualnih temah in priložnost za brezplačno promocijo. Ključne dejavnosti so: iskalnik partnerjev, blogi, dogodki, novice, viri, slovar in forumi.

Srečanje se je končalo s predstavitvijo statistike Bibliobloga.

5 komentarjev:

  1. Skrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši
  2. Skrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši
  3. Skrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši