Strani

19.4.12

Dopis Društva šolskih knjižničarjev Slovenije o vladnih varčevalnih ukrepih

Prejeli smo dopis Društva šolskih knjižničarjev Slovenije, ki analizira aktualni predlog Vlade Republike Slovenije o varčevalnih ukrepih. Obravnava del predlogov, ki so bili zajeti v delu, ki zajema samo področje vzgoje in izobraževanja.

Nataša Kuštrin Tušek, predsednica Društva šolskih knjižničarjev Slovenije je zapisala:
V slabih 3 dneh nam je uspelo dobiti podatke iz 251 šol, tako da je vzorec, na podlagi katerega smo pripravljali projekcijo stanja v šolskih knjižnicah po načrtovani spremembi normativov zelo reprezentativen. Dopis je bil poslan ministru Žigi Turku v torek, 17. 4. 2012.
Objavljamo dopis društva:


Društvo šolskih knjižničarjev Slovenije
Delpinova 9, 5000 Nova Gorica, tel. 05 335 84 18, fax. 05 335 84 20,
e-naslov natasa.tusek@guest.arnes.si

Datum: 17. 4. 2012

Dr. Žiga Turk, minister
Ministrstvo za izobraževanje, kulturo znanost in šport
Masarykova 16
1000 Ljubljana
  
Spoštovani,

v Društvu šolskih knjižničarjev Slovenije z zaskrbljenostjo spremljamo načrtovane spremembe na področju šolstva, ki so zapisane v dokumentu Uravnoteženje javnih financ – Izhodišče za pripravo rebalansa proračuna za leto 2012 in predlogom MIKZŠ v zvezi z spremembami Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in Zakona o osnovni šoli.

Menimo, da je predlog sprememb nedopusten, da diskreditira vlogo in poslanstvo šolske knjižnice in šolskega knjižničarja, da nedopustno posega v področje izvajanja kurikula osnovne šole in s tem povezanim znanjem in vedenjem osnovnošolcev in tudi, da posledično pomeni nesorazmerno velik delež odpuščanja šolskih knjižničarjev v primerjavi z ostalimi delavci v šolstvu. Zato je realno pričakovati padec kvalitete težko pridobljenega visokega nivoja razvitosti šolskega knjižničarstva v Sloveniji, ki je zadnjih 17 let primerljiv s svetom.

Obstoječa šolska zakonodaja s podzakonskimi predpisi sledi IFLA/UNESCO-vim smernicam za šolske knjižnice, na ravni države Slovenije pa so med drugim sprejeti dokumenti: Idejni načrt razvoja slovenskih šolskih knjižnic, Vzorčne šolske knjižnice, Kurikul Knjižnično informacijsko znanje v gimnazijah in Smernice za izvajanje Knjižničnih informacijskih znanj v devetletki. Na NSKD in v Razvojni predmetni skupini za knjižnično dejavnost pri ZRSŠ so v postopku priprave Smernice za delo šolskega knjižničarja (projekt se delno financira iz ESS). Šolski knjižničarji smo bili eni prvih, ki smo v okviru projekta Posodabljanje gimnazij izdali svoj priročnik z bogatim teoretičnim uvodom in veliko primeri dobre prakse izvajanja programa informacijskega opismenjevanja po posodobljenem kurikulu gimnazij. Šolske knjižnice kot javna služba so opredeljene v Pravilniku o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02-ZUJIK) in Uredbi o osnovnih storitvah knjižnic (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02). V vseh dokumentih je kot pogoj za izvajanje  knjižnične dejavnosti v vzgoji in izobraževanju navedeno primerno oz. priporočljivo število strokovno izobraženih šolskih knjižničarjev. Knjižničarji so interdisciplinarni in za svojo dejavnost potrebujejo najmanj naslednja znanja:
  • znanje  s področja književnih, knjižničnih in informacijskih ved,
  • znanje s področja pedagogike/andragogike, didaktike in psihologije,
  • znanje s področja uporabe računalniške ter komunikacijske opreme in različnih nosilcev   
  informacij,
  • znanje  s področja vodenja in organizacije dela knjižnice.

Cilji šolske knjižnice podpirajo šolske cilje, ki jih morajo zaposleni v šolski knjižnici  poznati, da lahko sodelujejo in delujejo v povezavi s strokovnimi aktivi pri izobraževanju učenca, v medpredmetnem povezovanju in timskem poučevanju in spodbujanju samostojnega učenja.
Cilj integriranosti šolske knjižnice v življenje in delo šole je, da lahko svoje naloge opravlja v skladu s potrebami in za potrebe vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa. Le-ti so:
  • zadovoljevanje informacijskih in kulturnih potreb uporabnikov, to je učencev in delavcev šole;
  • vključevanje v vzgojno-izobraževalni program šole in učne načrte posameznih predmetov z ustreznim izborom knjižnega in neknjižnega gradiva in s programom dela;
  • nudenje različnih možnosti za motiviranje učencev pri branju, učenju in tudi pri izvenšolskih dejavnostih;
  • povezovanje v knjižnični informacijski sistem z enotno strokovno obdelavo knjižničnega gradiva, z razvijanjem medknjižnične izposoje in s pretokom informacij;
  • vzgoja samostojnega in aktivnega bralca ter uporabnika knjižnice, ki bo knjižnice in njihovo gradivo uporabljal trajno v skladu s cilji vseživljenjskega učenja.

Naloge šolske knjižnice niso samo hranjenje, popisovanje in izposojanje knjižničnega gradiva, temveč obsegajo širok spekter aktivnosti:

  • Vodenje in organizacijo knjižnice
    • šola sprejme z letnim delovnim načrtom knjižničarjev program dela šolske knjižnice, ki je sestavni del letnega delovnega načrta šole, saj knjižnica sodeluje pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju celotnega življenja in dela šole tako, da podpira učne cilje, z učitelji in strokovnimi aktivi sodeluje pri učnem načrtu šole, pri preskrbi z ustreznimi knjižničnimi gradivi in informacijskimi viri, sodeluje pri načrtovanju programov, ki razširjajo in obogatijo delo v razredu, sodeluje pri navajanju strokovnih delavcev in učencev na uporabo knjižničnega gradiva, navaja učence na samostojno uporabo knjižničnega gradiva in informacijskih virov.

  • Temeljno knjižnično dejavnost, ki sestoji iz sistematičnega zbiranja, strokovne obdelave in ureditve knjižničnega gradiva, predstavljanja knjižničnega gradiva in knjižnice in motiviranja učencev in strokovnih delavcev  (tudi staršev) za uporabo knjižnice in njenega gradiva, za branje, informiranje, osebni razvoj, razvedrilo ali učenje.

  • Omogočanje udeležencem vzgojno-izobraževanega procesa uporabo knjižnice kot celote, njenega gradiva, informacij in opreme.

  • Sistematično in skozi dobo šolanja stopnjevano učenje učnih spretnosti in razvijanje sposobnosti:
    • učenja spretnosti uporabe knjižnice (iskanje, pridobivanje informacij in gradiva), njenih informacijskih virov;
    • sodelovanja pri učenju raziskovalnih in referenčnih spretnosti;
    • sodelovanja knjižnice pri navajanju učencev na samostojno učenje in branje;
    • na gledanje, poslušanje, predelovanje gradiva in zbiranje informacij tako, da bi učenci obvladali poleg temeljne sestave tudi razumevanje, pisanje, organizacijo predstavitve, uporabo lastne interpretacije, uporabno branje...

  • Učenje in navajanje učencev na uporabo računalniške in komunikacijske tehnologije za pridobivanje in uporabo informacij.

  • Razvijanje temeljnih kompetenc, ki naj bi jih udeleženec izobraževalnega procesa pridobil v času šolanja. Le te so:
  • Sporazumevanje v maternem jeziku
  • Sporazumevanje v tujem jeziku
  • Matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji
  • Digitalna pismenost
  • Učenje učenja
  • Socialne in državljanske kompetence
  • Samoiniciativnost in podjetnost
  • Kulturna zavest in izražanje
Cilje in naloge šolski knjižničar uresničuje skozi različne oblike dejavnosti, od individualnih in skupinskih oblik dela z učenci, dijaki in drugimi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa (t.i. bibliopedagoško delo, katerega sestavni del je pouk Knjižničnega informacijskega znanja v obsegu 4 PU na oddelek v vsako šolsko leto), skozi različne predstavitve knjižnih in knjižničnih novosti, literarne večere, srečanja z avtorji, različnih bralnih značkah, nacionalnih projektih vzpodbujanja branja (Rastem s knjigo, Mega kviz), na projektnih dnevih in dnevih dejavnosti, ob medpredmetnih in kroskurikuralnih povezavah. Ustrezno izobražen knjižničar pa lahko svoje temeljne dejavnosti in storitve nadgradi tudi z dejavnostmi, ki presegajo klasične dejavnosti knjižnice. Temu so bila v preteklosti namenjena številna izobraževanja, ki so med šolske knjižničarje npr. razširila uporabo spletnih aplikacij za virtualno komunikacijo s svojimi uporabniki, z biblioterapijo (branje za soočanje z življenjskimi situacijami) sodelujejo pri iskanju osebne identitete odraščajočega učenca, ki se v sedanjem svetu pogosto znajde v težkih življenjskih situacijah. Knjižnica je s svojo stalno odprtostjo (v primeru, da je seveda v njej zaposlen knjižničar, ki ima v delovni obvezi dovolj visoko obvezo dela v knjižnici) mladim uporabnikom nudi varen, prijeten, poučen in pozitivno naravnan prostor, kamor se lahko zatekajo po pomoč, svetovanje, kjer lahko pod budnim očesom odraslega zgolj preživljajo prosti čas ali pa izdelujejo svoje naloge, seminarska dela, spoznavajo svet brez meja, ki ga ponujajo knjige ter drugi skrbno izbrani informacijski viri, ki jih hrani knjižnica. Knjižničar v svojem okolju pogosto ponudi tudi dejavnosti, ki mlade pritegnejo, in tako lahko v določenem okolju ponudi kvalitetno in konkurenčno brezplačno ponudbo, ki konkurira preživljanju prostega časa na ulici, kamor se zatečejo mnogi mladi v brezizhodnem položaju. 

Z novimi sodobnimi pedagoškimi in didaktičnimi pristopi je šolska knjižnica dobila  posebno vlogo – je informacijsko, učno in kulturno središče šole. S svojim gradivom, dostopom do informacijskih virov, učenjem učenja, spodbujanjem bralne in informacijske pismenosti predstavlja pomembno podporo poučevanju, pridobivanju znanja, učnemu procesu, vseživljenjskemu izobraževanju in pomembno prispeva k razvoju vseh vrst pismenosti.

Šolska knjižnica je edina knjižnica, ki je enakopravno in v celoti brezplačno dostopna vsem otrokom od vstopa v šolo do zaključka šolanja v obvezni osnovni šoli in kasneje v srednji šoli. V šolski knjižnici se nekateri otroci prvič srečajo s slikanico, z bogastvom pisane in govorjene besede. Edina zagotavlja brezplačne storitve v okviru javne službe za vse otroke, s svojimi dodatnimi dejavnostmi pa pomembno vpliva na kulturno dogajanje na šoli in na prepoznavnost šole v okolju, v katerem deluje. Še posebej je to pomembno v majhnih skupnostih, kjer je najbližja splošna knjižnica preveč oddaljena, da bi se lahko z njo otrok srečeval kar najbolj pogosto. In enako pomembna je v mestih, kjer je pot do najbližje splošne knjižnice za otroka, ki bi želel tja samostojno (to skušamo tudi spodbujati, saj v šolski knjižnici učenec pridobiva veščine samostojnosti, odgovornosti,…), pogosto nevarna zaradi prometa ter drugih dejavnikov. Predvsem pa je ravno zaradi strokovnega načrtovanja knjižnice kot prostora in ter izbora gradiva v knjižnični zbirki šolska knjižnica otroku najbolj prijazen, prijeten in primeren prostor, varen in udoben, v njem se lahko sreča izključno s strokovno izbranim gradivom, ki je njegovi starosti in predznanju najbolj primerno. Knjižničarji v šolah, kjer delamo, pravzaprav osebno poznamo vsakega učenca, tako njegove male težave in veselja kakor bralne navade in učne potrebe (zaradi sistematičnega sodelovanja z aktivi vseh predmetnih področij), zato se mlademu uporabniku lahko približamo tako s svetovanjem kot tudi s sistematičnim izborom gradiva. Poleg svetovalnih delavcev smo ravno knjižničarji tisti, ki dejansko imamo pregled nad vsemi učenci šole in ne zgolj izboru tistih učencev, ki jih v konkretnem šolskem letu poučujemo, in tako poznavanje je izrednega pomena za vključenost dejavnosti in storitev šolske knjižnice v dinamiko šolske skupnosti. Slednje je mogoče izključno samo v primeru, da zaposleni na mestu šolske knjižnice dejansko lahko nameni dovolj velik obseg ur tako biblio-pedagoškemu delu kakor internemu strokovnemu delu, pri omejevanju števila ur pa bo seveda oboje radikalno okrnjeno in nevarnost je ravno v tem, da bodo ti vidiki dodane vrednosti pri delu šolske knjižnice okrnjeni.

Nameravana sprememba normativov za šolske knjižničarjev v osnovni šoli pomeni:

  • Manjši obseg ur odprtosti šolskih knjižnic (in prisotnosti strokovnega kadra, to je ustrezno izobraženega šolskega knjižničarja, ki lahko zagotovi delovanje šolske knjižnice ter svetovanje pri uporabi) in s tem povezano dostopnost šolske knjižnice za učence, starše in delavce šole;
  • Zmanjševanje obsega izvajanja programov informacijskega opismenjevanja;
  • Ukinjanje dejavnosti spodbujanja branja;
  • Okrnjeno interno strokovno delo;
  • Okrnjeno izvajanje Knjižničnega informacijskega znanja in druge bibliopedagoške dejavnosti;
  • Združevanje oz. prestrukturiranje manjših osnovnih šol v podružnične šole po predlogu novih normativov pomeni tudi ukinjanje šolskih knjižnic na demografsko šibkem področju, kjer razen šolske knjižnice otroci nimajo možnosti neposrednega dostopa do knjižničnega gradiva;
  • Podaljšan čas prenosa gradiva v sistem vzajemne katalogizacije za tiste šolske knjižnice, ki so se v zadnjih letih odločile za polnopravno članstvo v slovenskem nacionalnem bibliografskem katalogu (COBISS), prav tako tega dela ne more opravljati knjižničarsko nestrokoven kader, saj so glede tega zelo natančno predpisane zahteve na nacionalnem nivoju;
  • Odpuščanje oz. zaposlitev krajšo od polnega delovnega časa za cca. 70%  osnovnošolskih knjižničark in knjižničarjev (stanje in projekcijo smo izdelali na podlagi reprezentativnega vzorca 251 šol v Sloveniji), ki ni samo v višini 10%, kakor je zapisano v dokumentu Uravnoteženje javnih financ,  temveč je za 70% (več kot 2/3) osnovnošolskih  knjižničark in knjižničarjev med 5% in 50%, natančneje: 3,58% od 35% – 50%, 8,1%  od 25% do 30%, 13,9% za 20%, 14,7% za 15%, 14,3% za 10% in 7% za 5% manjši od zaposlitve v letošnjem šolskem letu.

Šolski knjižničarji se zavedamo, da je potrebno varčevati in to v svojem poklicu počnemo že nekaj let. Zaradi manjših proračunov šolskih knjižnic v zadnjih letih varčujemo pri nabavi gradiva, nakupu in posodabljanju informacijske tehnologije, izobraževanju in to kompenziramo z dobrim, predanim in entuziastičnim delom šolskih knjižničarjev. Ne moremo pa pristati na nameravano razvrednotenje vloge šolske knjižnice in šolskega knjižničarja in na bistveno manj kvalitetno delo šolske knjižnice. Predvsem pa ne smemo dopustiti, da se bodo šolske knjižnice zapirale za naše otroke. Vsi si želimo, da bi naši otroci odraščali v kvalitetni šoli, del kvalitetne šole je pa tudi vedno dostopna, po sodobnih standardih in priporočilih urejena, bogata z različnim gradivom in dostopom do sodobne tehnologije šolska knjižnica s primernim številom ustrezno izobraženih in usposobljenih šolskih knjižničarjev.

Spoštovani g. minister, upamo, da je še čas, da se načrtovana sprememba normativa za šolske knjižničarje v osnovnih šol ponovno prouči in poišče ustreznejšo rešitev.

Lepo vas pozdravljam,

Nataša Kuštrin Tušek
predsednica Društva šolskih knjižničarjev Slovenije

5 komentarjev:

  1. Vse lepo in prav, ampak da se katalogizaciji, enemu temeljnih in strokovno zelo zahtevnih opravil reče kar prenos gradiva v sistem vzajemne katalogizacije (citiram: "Podaljšan čas prenosa gradiva v sistem vzajemne katalogizacije") nas pa tudi degradira v očeh javnosti na navadne prenašalce.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Spoštovani,

      sicer zelo redko komentiram anonimne komentarje na blogih in forumih, sem se pa po temeljitem razmisleku odločila, da se na vaš zapis vseeno oglasim s pojasnilom.

      Z besedno zvezo » prenos gradiva v sistem vzajemne katalogizacije« v šolskih knjižnicah označujemo celoten proces od namere vključitve šolske knjižnice v polnopravno članstvo v sistem COBISS do takrat, ko je vse gradivo šolske knjižnice dostopno v vzajemnem katalogu in je končana tudi inventura oz. popis gradiva. Ta proces vključuje:

      • odločitev šolske knjižničarke ali knjižničarja skupaj z vodstvom šole o vključitvi v sistem
      • izvedbeni načrt vključitve, ki zajema:
      o podpis pogodbe,
      o izobraževanje,
      o določitev časovnega okvira glede na velikost knjižnične zbirke ob upoštevanju časa, ki je potreben za posamezne elemente delovnega procesa (po metodologiji Primer časovnega ovrednotenja dela knjižničnega delavca v Prilogi 2 Standardov za šolske knjižnice iz leta 2001) in ob upoštevanju vseh dejavnosti, ki jih šolska knjižnica mora opravljati v skladu z Letnim delovnim načrtom šole, Letnim delovnim načrtom šolske knjižnice in Letno pripravo za izvajanje Knjižničnega informacijskega znanja.
      o način izvedbe (določitev prioritete gradiva, obveščanje uporabnikov, odločitev o načinu izvedbe izločanja in odpisa gradiva, odločitev o možnosti vključitve drugih oseb za pomoč pri opremi gradiva in urejanju gradiva na knjižnih policah, način označevanja prenešenega gradiva v obstoječem katalogu ali inventarnih knjigah),
      o preverba ustreznosti IKT v šolski knjižnici in šoli in po potrebi pripraviti vse potrebno za nakup dodatne tehnologije,
      o finančno ovrednotenje celotnega procesa.

      • izvedbo:
      o podpis pogodbe,
      o udeležba na predpisanih izobraževanjih,
      o izdelava vseh dokumentov, ki jih zahteva vključitev v sistem, kot so šifranti, geslovniki ipd.,
      o priprava IKT (inštalacija opreme in ustreznih programov),
      o izbor in priprava gradiva (glede na prioriteto, izločanje in odpis v skladu z izvedbenim načrtom),
      o katalogizacija (prevzemanje zapisov iz vzajemnega kataloga, kreiranje novih zapisov, dopolnjevanje zapisov, gesljenje, dopolnjevanje lokalnih podatkov v zalogi, inventarizacija).
      o oprema gradiva (nalepke, ovitki, zaščita)in označevanje v obsotječem katalogu in inventarnih knjigah,
      o urejanje gradiva na knjižnih policah.
      in
      • inventuro.

      Menim, da proces presega pomenskost termina »katalogizacija«, citiram:

      Katalogizacija – e ž 1.izdelava kataložnih izpisov, kataložnih zapisov po določenih pravilih
      2.gl. opisna katalogizacija
      Vir: Delovno gradivo X za bibliotekarski terminološki slovar.- Ljubljana : Bibliotekarska terminološka komisija, 2008 dostopno na http://www.cek.ef.uni-lj.si/terminologija/BTS-TEST/neva.exe?name=bts&expression=katalogizacija&dsf=1&hits_shown=20, 19.4.2012 ob 20.20)
      ali pa
      katalogizácija -e ž (á) popisovanje (knjig, časopisov) za katalog: izboljšanje katalogizacije v knjižnicah / opravljati katalogizacijo / oddelek za katalogizacijo ♪
      Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika, dostopno na http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=katalogizacija&hs=1, 19. 4. 2012 ob 20.20

      Šolski knjižničarji smo veseli vsakega odziva, ki ga prejmemo na naš dopis, seveda pa upamo tudi na odziv s pristojnega ministrstva.

      Lepo vas pozdravljam in želim prijeten večer še naprej,
      Nataša Kuštrin Tušek

      Izbriši
  2. Stališče Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo

    --------------------

    Načrtovane spremembe na področju šolstva so spodbudile precej različnih odzivov. Na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, kjer izobražujemo bodoče šolske knjižničarje, smo bili posebej pozorni na tiste, ki zadevajo naše strokovno področje, torej šolske knjižnice. Neprijetno smo bili presenečeni nad nesorazmernostjo, videti je, da so predlogi na tem področju veliko bolj radikalni, kot to velja za večino drugih področij v šolstvu.

    Šolsko knjižničarstvo v Sloveniji ima posebno zgodovino. Žal je bilo to področje pred osamosvojitvijo Slovenije zanemarjeno in brez prave vizije ter zakonske in strokovne podpore. V zadnjih, še posebej desetih letih, se je to spremenilo. Spremenjena je bila zakonodaja (upoštevane mednarodne IFLA/UNESCO smernice za šolsko knjižničarstvo), oblikovana in sprejeta je bila vrsta strateških dokumentov. S tem je bil urejen vstop v profesijo, šolski knjižničar je opredeljen kot pedagoški delavec, z nalogami in odgovornostmi, ki so predstavljale dobro osnovo za razvoj dejavnosti. Ta se je že kazala na različnih področjih, opozorili bi npr. na opazno boljše učne dosežke učencev in dijakov na šolah, kjer dela strokovno usposobljen šolski knjižničar v primerjavi s šolami, kjer to delo opravljajo drugi kadri, visoko strokovno raven revije »Šolska knjižnica« in odlično postavljen sistem kontinuiranega permanentnega izobraževanja. Šolski knjižničarji so se dobro uveljavili v večini šol, njihovo delo, spodbujanje dveh pismenosti, bralne in informacijske, je vse bolj opazno.

    Zdi se nam, da so ukrepi, ki so predlagani, rezultat premajhnega poznavanja dela šolskega knjižničarja in njegove vloge v sodobni šoli. Zadostovalo bi samo površno poznavanje nekaterih razvitih držav, da bi videli kakšno pomembno vlogo ima šolski knjižničar v sodobnem šolskem sistemu. Če je potrebno pripraviti študijo, ki bi na to opozorila, imamo v Sloveniji dovolj strokovnjakov, ki bi to lahko storili.

    Opozorili bi radi na nevarnost, ki jo prinaša ločevanje na velike in manjše šole. Prav v manjših šolah, ki so praviloma v manjših, demografsko ogroženih krajih, še posebej potrebujemo kvalitetno šolsko knjižnico in strokovno usposobljenega knjižničarja. Ustvarjanje razlik med otroci na osnovi tega, v kakšnem kraju živijo njihovi starši, ne bi smelo biti predmet in še manj rezultat varčevalnih ukrepov.

    Pridružujemo se opozorilom, da so predvideni ukrepi zelo nenaklonjeni prav šolskemu knjižničarstvu. Radi bi opozorili, da nas ti ukrepi vračajo desetletja v preteklost, na kar pisci tega dela očitno niso bili pozorni ali o tem ne vedo dovolj. Upamo, da ta predlog ni dokončen, da bodo šolski knjižničarji vendarle upoštevani kot pedagoški delavci, da je njihovo delo prepoznavno, dovolj pomembno in enakovredno, drugemu pedagoškemu delu na šolah.

    OdgovoriIzbriši
  3. Najlepša hvala za objavo stališča oddelka! Upam, da bomo še naprej sodelovali in tako omogočili širši javnosti vpogled v mnenja oddelka.

    OdgovoriIzbriši