V okviru Društva arhitektov Ljubljana in cikla okroglih miz »Urbani problemi Ljubljane« je bila danes (15. oktobra 2009) zvečer v Galeriji Kresija okrogla miza o problemih izgradnje in projekta za novi NUK (včasih se mu reče NUK2 in včasih UKL) z najavo "Za novi NUK je bil natečaj pred skoraj 20 leti, še v neki drugi državi in družbenem sistemu. So knjižnice ostale enake? Kako dolgo lahko zdrži pred desetletji nagrajena rešitev? Če pripravljamo nov natečaj, bomo napake ponovili?", ki jo je vodil priznani strokovnjak in poznavalec Plečnika Andrej Hrausky. Udeležila se je je plejada priznanih slovenskih arhitektov, poleg njih pa še ravnateljica NUK, bivša ministrica, bivši v.d. ravnatelja NUK in nekaj (naštel sem 3) bibliotekarjev, najbrž nepovabljenih, saj bognedaj da bi vabili tiste, ki bodo v umetnini morali izvajati program in čisto mimogrede tudi (pre)živeti . . . Večer je izzvenel v slikovito "prepucavanje« dveh najemniških vojská, pro-mušičevcev in kontra-mušičevcev, ki so si na vse načine prizadevali pokazati, da projekta pravzaprav sploh ne poznajo . . . In bibliotekarju je segalo v srce občudovanje in seveda skrb, kako lahkotno so se poigravali z idejo delitve ali ne-delitve NUK-a v nacionalno in univerzitetno komponento, koliko kvadratnih metrov in sedežev premalo ali preveč je v projektu in ali je 24 sedežev v nočni čitalnici ravno prav ali premalo . . . ne da bi kdo od njih poznal število uporabnikov, delež študentov med njimi, navade uporabnikov, sodobne trende v gradnji in delovanju knjižnic. Po zraku so kar tako letele cifre 37.000 ali 24.000 ali 17.000 kvadratnih metrov . . . ko kupujem jagode na tržnici, vem bolj natančno, koliko hočem ali potrebujem . . . Je potem čudno, da projekt v 20 letih ni prišel dlje od začasnega parkirnega prostora na že skoraj povsem zaraščenem arheološkem najdišču med Križankami in Filozofsko fakulteto?
P.S.: Aha, pa da na pozabim: po ideji arhitektov-mladoslovencev (takšni knjižnici) skladišče tako ali tako ni potrebno!
Tale dogodek je šel očitno v velikem loku mimo mene, saj zanj nisem slišal. Tole super angleško misel bi lahko priredili:
OdgovoriIzbrišiOriginal:"The greatest trick the devil ever pulled, was convicing the world he doesn't exist."
Priredba:"The greates trick the city of Ljubljana ever pulled, was convincing the Slovenian audience that we will ever have NUK2."
O tej tematiki je bilo prelito že toliko gnoja, da vse skupaj spominja na smetišče. V končni fazi pa je potrebno dragim gospodom in gospem vprašati le eno vprašanje:" Ali potrebujete NUK2?"
Če je odgovor ja - ga zgradite. Če je odgovor ne - bodite tiho. Noćem več slišati o nobenih strokovnih mnenjih, o političnih obljubah ipd. Očigledno je - da nikomur ni do rešitve, saj imamo vsi izgleda umazane roke pri tem projektu. To, da niso zaradi tega projekta padale glave, je pa naravnost škandalozno. Malce si poglejte med drugim kakšno najemnino trenutno plačuje NUK.
Kakor mi je znano, bodo na tem mestu celo uredili "začasno" parkirišče. Še o NUK-u. Osebno sem mnenja, da je najboljša rešitev ločitev nacionalne in univerzitetne komponente.
Tudi jaz žal nisem vedel za ta dogodek.
OdgovoriIzbrišiNekaj časa nazaj sem se pridružil skupini študentov arhitekture (študentov bibliotekarstva problematika ni zanimala), ki je kritična do poteka nastajanja nove stavbe NUK 2. Trudil sem se dobiti kakšne ideje knjižničarjev o tem, kaj dejansko potrebujemo od novega NUK. Žal sem bil pred letom in pol močno razočaran nad odgovori naših knjižničarjev, za katere sem domneval, da lahko strokovno utemeljijo sedanje načrte.
Avtorica knjige o arhitekturi in knjižničarstvu: "K nastajanju in posodabljanju načrta nisem bila povabljena, zato vam na vprašanja ne morem odgovoriti."
Oddelek NUK za knjižnični sistem Univerze v Ljubljani: "sam projekt je v rokah Ministrstva", "jaz nisem prava oseba za formalne informacije", "jaz nisem v ekipi ki vodi projekt.", "želimo si čim prejšnjega začetka gradnje", "odgovor ni namenjen kakršni koli objavi" :).
Enota za splošne, pravne in finančne zadeve (ki naj bi bila "odgovorna" za projekt): "Gotovo je problem, da se realizacija vleče in vleče", "Zadnja prilagoditev je poleg novosti vključevala tudi zmanjšanje kvadratur v okviru fazne gradnje", "V glavnem so bile v projekt vključene vse programske in tehnološke zahteve, ki jih je NUK želel.", "ministrstvo je naredilo recenzijo", "Bistvena zadeva, kjer projekt lahko bo funkcionalen ali pa ne bo, je po našem mnenju vgrajena in pomična oprema, razsvetljava, instalacijske rešitve itd.", "NUK brez nadaljnjega podpira gradnjo predmetnega projekta, ki je še vedno dovolj dober in se ne zavzema za nov projekt."
Dr. Žaucer, takrat direktor CTK, je prijazno ponudil tudi kontakt z odgovorno osebo. Tukaj bi se mu rad še enkrat zahvalil za sodelovanje. "Gradnja nacionalnih knjižnic je izredna priložnost za arhitekte, zato ti žal niso pripravljeni kaj dosti poslušati knjižničarjev." , "od vsega začetka [smo] delali le na prilagajanju, kot da bi delali adaptacijo.", "Glavni problem zgradbe je zame združevanje dveh precej različnih programov - to je univerzitetnega, ... in nacionalnega", "Ker v tej gradnji vidimo edino realno možno pot, da bi v nekaj letih le prišli do večjih in boljših prostorov, smo se pripravljeni prilagoditi in gradnjo podpiramo.", "nikoli ni bila ponujena nova celovita rešitev."
Nisem hotel problematizirati vprašanja projekta in njegove zgodovine, ker za to nimam dovolj podatkov in se ne čutim kompetentnega, pač pa samo poročati, kaj se dogaja (očitno s pomanjkljivim obveščanjem) in pokazati, kako sedaj ena od vpletenih strok opleta z idejami brez argumentov.
OdgovoriIzbriši@Tilen, koliko pa je najemnina, ki jo plačuje CTK?
Hm, ja, ločitev nacionalne in univerzitetne komponente . . . Kako pa se to naredi? Kranjsko klobaso prerežeš na špili, da ven ne šprica, kaj pa narediš s fondom 2 M gradiva? Cankar v nacionalko, Solla Price v univerzitetno? Aja, Cankar sodi tudi pod slovenistiko, torej tudi delno v univerzitetno . . . in Pogine naj pes gotovo v univerzitetno, ker gre za veterino, hehe!
@Tilen & @Mitja - menda sta bila na Noči čarovnic (ups, raziskovalcev), pa nista nič poročala :-(
@Janez - hvala seveda za poročilo! Midva z Mitjo imava pač specifično mnenje, kar se tiče izgradnje NUK2. Kar se tiče najemnine - da ne bo pomote - NUK sem izpostavil kot logično relacijo NUK - NUK2. Gre pa tu seveda za vse prostore, ki so trenutno v najemu in ki bi potencialno prišli pod okrilje NUK2. Bom v naslednjem tednu postregel s finančnimi podatki (upam da vseh vpletenih inštitucij) v kolikor so ti podatki javnega značaja.
OdgovoriIzbrišiKar se pa tiče ločevanja komponent - o tem se je že dostikrat govorilo. Ti omenjaš predvsem ločevanje fondov. Kar je za moje pojme postranskega pomena. Pomembno je predvsem prerezati popkovino funkcij, ki naj bi jih opravljala ena ali druga stran, ne pa da se obe funkciji tako ali drugače prepletata in zaradi tega lahko posledično trpi delo obeh!
Po 7.členu Zakona o knjižničarstvu so vrste knjižnic:
– splošne,
– šolske,
– visokošolske,
– specialne,
– nacionalna.
Smešno v tem zakonu je to (naj me strokovnjaki popravijo, če se motim), da v večini členov govorijo o nacionalni knjižnici, ne o nacionalni IN univerzitetni. Torej so že v samem zakonu lepo ločene funkcije ene in druge komponente. Ne vem, kje torej tiči zajec.
Kar se pa tiče Noči raziskovalcev, sledi poročilo v prihajajočem tednu (trenutno delava na različnih projektih, dan pa ima samo 24ur
:( ).
Kot sem že omenil, ne nameravam odpirati razprave o funkcijah in nalogah NUK-a niti zagovarjati ene ali druge struje in rešitve, o tem so dovolj povedali in napisali pametnejši in bolj kompetentni od mene. Komentiral bom le tvoje citiranje (po tvoje smešnega) Zakona. Besedilo je treba prebrati v celoti, tudi 68. člen:
OdgovoriIzbriši68. člen
(prevzem nalog univerzitetne knjižnice Univerze v Ljubljani)
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani opravlja tudi naloge univerzitetne knjižnice za Univerzo v Ljubljani, ki imenuje v organ upravljanja nacionalne knjižnice dva predstavnika uporabnikov iz 34. člena tega zakona, razen če Univerza v Ljubljani odloči drugače.
Način opravljanja nalog iz prejšnjega odstavka uredita Univerza v Ljubljani in Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani s pogodbo.
Zakon res navaja tipe knjižnic, ampak tudi naloge specialnih in visokošolskih knjižnic se ponekod prepletajo. Vsaj jaz tako stvar vidim.
@Janez
OdgovoriIzbrišiSam zakon o knjižničarstvu je daleč od smešnega. Je temeljnega pomena za nas knjižničarje, kot tudi pozakonski akti. Smešni pa so določeni členi znotraj njega. Moj komentar pa se je nanašal predvsem na delitev gradiva, ki se mi ne zdi problematična.
Kar se pa tiče pameti in kompetenc. Zmeraj obstajajo pametnejši in kompetentnejši, vendar to ne pomeni, da ni brezpredmetno povedati svojega mnenja. Janez, nikar se ne podcenjevati - mi že vemo tvojo vrednost. Ki ni majhna. Zdaleč od tega.