Nov doktor znanosti

Danes, dne 30. septembra 2009 ob 12.30 uri je rektorica prof. dr. Andreja Kocijančič v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani promovirala Jana Pisanskega za doktorja znanosti s področja bibliotekarstva.
Pod mentorstvom dr. Maja Žumer, prof. je napisal doktorsko delo z naslovom Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise: analiza uporabnosti konceptualnega modela (The Functional Requirements for Bibliographic Records: an Analysis of Usability of the Conceptual Mode).

Čestitamo!

Ministrska konferenca COBISS

Dvodnevna konferenca COBISS 2009

(11.-12. november 2009) bo tokrat nosila ime "ministrska konferenca".

V sklopu konference bodo organizirali vprašanja:

• o dostopnosti informacij o raziskovalnih potencialih in rezultatih raziskovalnega dela za sodelovanje v regiji in
• o knjižničnih informacijskih sistemih kot najbolj celovitih pregledih ustvarjalnosti

Obe razpravi se navezujeta na "Evropsko leto ustvarjalnosti in inovativnosti".
Svoje bodo prispevali tudi znani predavatelji:

• Presek potekajočih tranzicij v svetovnem knjižničarstvu. - Karen Calhoun , podpredsednica OCLC
• Predstavitev naslednje generacije uporabniških vmesnikov-Marshall Breeding z univerze Vanderbilt v ZDA
  O novi dinamiki visokošolskega izobraževanja in raziskovanja za družbeno spremembo in razvoj-Stamenka Uvalić-Trumbić iz pariške centrale UNESCO
• Odziv knjižnic na potrebe študentov na daljavo-Sir John Daniel, predsednik in izvršni direktor organizacije Commonwealth of Learning iz Kanade
  

Svoje izkušnje z razvojem evropske in slovenske raziskovalne in izobraževalne računalniške mreže bosta v posebni sekciji predstavila Tomaž Kalin in Marko Bonač.

O knjižničnih sistemih pa podo govorili : Marta Seljak (Maribor), Primož Južnič (Ljubljana),Nadia Dimitrova (Sofija), Vesna Stevanović (Beograd), Mirna Willer (Zadar), Zoran Krstulović(Ljubljana), Miro Kolarič (Maribor) in drugi.

V konferenco bosta vključena tudi kulturni in družabni program, saj (tako IZUM) sta medsebojno spoznavanje in prijateljsko druženje knjižničarjev in informatikov vedno predstavljali pomembni sestavini konference.

Vabljeni!

Novi val na Googlu

Google Wave v svoji platformi združuje elektronsko pošto, takojšnje sporočanje, spletne pogovore, spletne mreže, projektno vodenje in še marsikaj.

Pogovori znotraj vala (angl. wave) potekajo v realnem času. Google vas ob tem tudi opozarja na nepravilno pisanje, odpravlja napake ter celo prevaja. Podobno kot pri Google Docs lahko znotraj vala z ostalimi popravljate dokumente,vodite diskusijo ali med seboj delite slike in video posnetke.

Ozadje ideje o nastanku

Strokovni javnosti je bilo konec maja v okviru konference Google I/O predstavljeno praktično delovanje Google Wavea. Začetki segajo v leto 2004, ko je podjetje Were 2 Tech postalo del Googla. Ideja je združitev spletne pošte in neposrednega sporočanja v eno ter oplemenitenje z dodatnimi funkcionalnostmi, katerih cilj je poenostavitev in intuitivna uporabniška izkušnja.

Uporabniški vmesnik na prvi pogled precej spominja na Gmail. Delovno okolje v Google Waveu je pregledno in razdeljeno v tri glavne okvirje. V skrajnem levem stolpcu se nahajajo navigacijski elementi: inbox, archive, trash, history ... Prav tako na levi strani, ampak pod navigacijskimi elementi, se nahaja kategorija Contacts s celotnim seznamom kontaktov. Osrednji predel delovnega okolja Google Wavea predstavlja seznam sporočil. Poleg vsake gatakšnega sporočila so za razliko od običajnega e-sporočila prikazane tudi sličice kontaktov, ki so soudeleženi v posameznem wave sporočilu. Ogledu sporočila je namenjen skrajno desni okvir v delovnem okolju Google Wavea, kjer imamo pregled nad celotnim potekom wave sporočila. Ta sporočila se od običajnega e-sporočila precej razlikujejo, saj za odgovor ni treba več izbirati gumba Reply. Wave sporočilo, ki smo ga prejeli, enostavno odpremo in natipkamo odgovor.

Dodajanje priponk običjnemu e-sporočilu zahteva izbiro gumba za dodajanje priponke, iskanje priponke in čakanje, da se le-ta uspešno naloži, šele potem lahko končno izberemo gumb pošlji. Pri Wave sporočilih pa vse priponke enostavno povlečemo iz svojega namizja direktno v sporočilo. Za poenostavitev pregleda celotne komunikacije je na voljo funkcija Playback, ki vam postopno prikaže, kako je celotno sporočilo potekalo.

Najbolj me navdušuje možnost da Wave sporočila lahko postanejo prava timska orodja, kjer lahko več sodelujočih soureja nek dokument. Vsak popravek/dodatek na skupnem dokumentu je pri tem oštevilčen. Ime tistega, ki je zadnji izvajal popravke, pa je obarvano z izrazito kontrastno barvo.

Če ste pisec bloga, vam bo na voljo funkcija Embed, ki omogoča vključitev kateregakoli wave sporočila direktno v blog. Še več, obiskovalci bloga bodo lahko postali soustvarjalic tega wave sporočila. Možnost je zares veliko.

Google Wave bo za širšo javnost prvič odprl vrata 30. septembra letos . Ekskluzivni dostop bo

prejelo le 100.000 navdušencev za Google Wave, ostali pa bomo morali počakati, predvidoma do konca letošnjega leta.

Vse navdušence vabimo k ogledu promocijskega filma.

Noč raziskovalcev

SPREMEMBA:
Prišlo je do spremembe kraja dogodka. Srečali se bomo v Cankarjevem domu v Ljubljani, dvorana M3,4; 25. septembra 2009.ob 18. uri.

Program:
* ob 18. uri bodo dr. Maja Žumer, dr. Polona Vilar, dr. Jan Pisanski in Tanja Merčun predstavili svoje raziskovalne dosežke,
* ob 19. uri bo dr. Primož Južnič vodil okroglo mizo o povezovanju teorije in prakse, oddelka s knjižnicami, informacijskiimi centri, knjigarnami in založbami. Radi bi našli nekaj vzajemno zanimivih in koristnih raziskovalnih tem.
* nekateri magistrski študenti bodo svoje magistrske raziskave prikazali na plakatih, ki bodo v dvorani.

O knjižnicah malce drugače

Anketa - "Zaposleni na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, so predvsem"

usmerjeni tako v znanstveno/raziskovalno delo kot pedagoško delo, po rezultatih sodeč pa tako eno in drugo delajo polovično.

Rezultati so naslednji

Usmerjeni v znanstveno/raziskovalno delo 1 (11%)
Usmerjeni v pedagoško delo 0 (0%)
Oboje opravljajo odlično 0 (0%)
Delajo eno in drugo in oboje polovično 8 (88%)

Ne glede na število anketiranih (n=9), je nadvse zaskrbljujoče, da ne priznavajo odličnosti našega kadra na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanosti in knjigarstvo. Kaj botruje temu, je težko reči. Zanašanje na kvalitativne podatke je zmeraj stvar interpretacije. Eden izmed morebitnih elementov je element čustvene narave (kakšne zamere pri izpitih ipd.). Drugi element je lahko npr. element nepoznavanja samega dela tistega, ki dela na Oddelku. Pa še cela kopica bi se jih lahko našla.

Trenutno bi realno lahko ocenili pedagoško delo samo na podlagi povprečne ocene, ki je bila podeljena profesorju s strani študentov. Tega pa na Univerzi v Ljubljani seveda ni moč dobiti. Spomnimo se leta 2007, ko je bilo burno v medijih - Razkrite ankete o delu profesorjev.

Kar se tiče kvalitativnega dela, smo v megli. Ne vemo. Ne vemo, kakšno pedagoško kvaliteto nosi nek profesor. Obstajajo razlage "pro et contra" zakaj bi se tovrstne ocene objavljale.

Biblioteam je mnenja, da si javnost zasluži vedeti, kakšne vrste kader plačujejo davkoplačevalci.

Za konec pa - če se kvalitativno do te situacije ne moremo opredeliti, pa se kvantitativno definitivno lahko. Pri tem nam pomaga poznavanje bibliometrije, ki sem jo uporabil pri mini raziskavi o izvirnih znanstvenih objavah kadra na Oddelku in bo objavljena v prihajajočem članku.


Stay tuned!

NOČ RAZISKOVALCEV

Vabimo Vas na NOČ RAZISKOVALCEV, prireditev, ki bo potekala 25. septembra 2009 na Filozofski fakulteti (http://nocraziskovalcev.ff.uni-lj.si/). Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo se bo predstavil s tremi dejavnostmi:
ob 17. uri bodo magistrski študenti predstavili svoje raziskovalno delo v obliki plakatov
ob 18. uri bodo dr. Maja Žumer, dr. Polona Vilar, dr. Jan Pisanski in Tanja Merčun predstavili svoje raziskovalne dosežke
ob 19. uri bo dr. Primož Južnič vodil okroglo mizo o povezovanju teorije in prakse, oddelka s knjižnicami, informacijskiimi centri, knjigarnami in založbami. Radi bi našli nekaj vzajemno zanimivih in koristnih raziskovalnih tem.

SPREMEMBA KRAJA SREČANJA:
*Srečali se bomo v Cankarjevem domu v Ljubljani, dvorana M3,4 ob 18. uri.*

Prisotni bomo tudi člani iz Biblioteama. Veselimo se srečanja z vami!

Biblioblog je odprl nov kanal za diseminacijo informacij - Twitter

Z današnjim dnem (7.9.2009) smo naredili enega izmed korakov k večji razpoznavnosti Biblioblog-a, hkrati pa smo odprli novo pot k diseminaciji informacij na področju knjižničarstva v Sloveniji.

Twitter je dostopen tu: Biblioblog_si twitter. Na tem mestu ga lahko uvrstite med svoje povezave.

Ta kanal diseminacije bo ostal odprt in ne bo le modna muha. Zaenkrat bodo zanj veljala naslednja pravila:

- pisalo se bo tako v slovenščini kot angleščini
- objavljali bomo zelo kratke novice, ki se pojavljajo v dnevnem časopisju in se tičejo knjižnic
- linkanje na objave na Biblioblogu
- linkanje na pomembne novice iz tujine
- pod vsako novico se bomo podpisovali (razen takrat, ko se bomo pozabili...) avtorji Bibliobloga in sicer z akronimi: ^MI (Mitja), ^TM (Tilen) in ^NB (Nini) (tako da se bo točno vedelo kdo je avtor objave)

Nekaj smo o twitterju že pisali na Biblioblogu.

Pa lep dan še naprej!

NUK z novo ravnateljico

S 1. septembrom 2009 je mesto ravnateljice Narodne in univerzitetne knjižnice prevzela gospa Mateja Komel Snoj, po poklicu univ. dipl. komparativistka. Službeno pot je začela kot novinarka in urednica na področju kulture. Trinajst let je bila direktorica Slovanske knjižnice v Ljubljani in krajši čas vodja Službe za delo z uporabniki in posebne zbirke v Mestni knjižnici Ljubljana.

Novica je bila predstavljena v večini medijev (RTV).
Glede zapletov ob imenovanju je bil daljši članek objavljen v časopisu Delo in Večer. Pred časom je bila predstavljena v Nedeljskem dnevniku.

Novi ravnateljici želimo uspešno delo.

Po mojem mnenju bi morala nova ravnateljica najprej začeti s sodelovanjem pri izvedbi novega razpisa za NUK2. Kaj pa vi menite da je primarna naloga nove ravnateljice?

O aktualnih temah in nas samih

Odprli smo nekaj zanimivih in kritičnih tem sočasno, da mi v pomanjkanju časa ne uspeva sodelovati v vseh toliko, kot bi imel povedati (sem čveka, saj vem). Pa še toliko »konzervativen« sem, da si včasih raje najprej pripravim koncept, ga dvakrat preberem, zbrišem ali dodam vejico tu in tam, omilim ali zaostrim mnenje ipd. Saj ne, da je zato prispevek toliko boljši, samo jaz sem bolj zadovoljen, ko pritisnem na gumbek »objavi«, ampak časa pa gre več. Danes, ko je deževno sobotno dopoldne, ravno pravšnje za nekaj sitnih misli, se mi ne ljubi na tržnico in sem sedel za računalnik. Lotil se bom teme objavljanja, čeprav samo kot komentar Tilnovi tretji točki (". . . Nezadostno sta zastopana oba vidika (tako resnih kot malo manj resnih objav"). Objavljanje, oglašanje, angažiran pristop strokovnjakov . . . Najprej sem hotel napisati kot komentar k @Tilnu, pa me je Biblioblog zavrnil, češ da je sestavek predolg . . . pa ga zato objavljam samostojno.

Res zanimive in »kritične« [sic!] teme si (ste) odprli v zadnjih nekaj tednih (saj tudi prej, ampak tokrat se omejujem samo na novejše, to je objavljanje, zlato/črno knjigo in prestavljanje pomembnejših kolegic/kolegov), apak odziv je v glavnem »nikakav« . . . (če pa že, so vedno ista imena). Že v komentarjih o anketi sem pred časom podvomil, zakaj tako majhen odziv. Najbolj verjetni glavni vzroki za tako majhno odzivnost na ankete in tudi na objavljene teme so lahko trije:

• dosti manjša obiskanost bloga, kot si mislite (oz. solidna obiskanost, vendar malo število različnih obiskovalcev), o čemer ima skrbnik bloga tehnične podatke. Nekaj dodatne vzpodbude in popularizacije v tem primeru ni problem, samo lotiti se je treba,
  
• ali tisto, kar me bolj skrbi in kar si ti omenil v komentarju – po domače pišmevritovstvo oz. »kaj me pa briga« . . . nekaj odziva je bilo kdaj pa kdaj na »oprijemljive« teme, ko je bilo treba obesiti župana ali pa direktorja knjižnice, to je lahko, linč imamo radi, skoraj nič pa o fundamentalnih vprašanjih dejavnosti, stroke, znanosti . . . o tem je seveda težje razmišljati in lahko se zgodi, da je človek sam vpleten in sokriv za stanje. Pa seveda k temu še to naše vrtičkarstvo – dokler klesti toča po sosedovem vrtu, sem miren, da le k meni ne pride . . . Objavljanje/neobjavljanje pač ni nevarno za mojo knjižnico . . . Ampak takšna neodzivnost, pasivnost se nam je že nič kolikokrat pošteno maščevala, ko je zato šlo kaj mimo nas, proti naši volji, v našo škodo . . . mi pa smo spet zvonili šele po toči.
  
• omenili pa ste nekateri tudi rešpekt ali že kar bojazen pred izpostavljanjem, človek sicer zazna problem, pa se noče pokazati, izpostaviti . . . Prav zoprno vprašanje imam na račun strokovnjaka, ki se noče (si ne upa) izpostaviti za svojo stroko. Ko je šlo za plače, je bilo kar dosti čivkanja, zakaj toliko manj, ko gre za stroko?

Hm, mogoče pa se sploh motimo in pišemo o temah, ki se zdijo samo nam zanimive in problematične? Drugim 1500 slovenskim bibliotekarjem pa ne . . .

Ukrepati bo mogoče (če sploh? oz. spet vprašanje, kdo bo pobudnik, izvajalec, organizator, priganjalec), ko bomo poznali razloge, bojim se, da so vsi trije (optimistično zadnji pomislek o 1500 bibliotekarjih negiram), pa še kak drug, ki ga nisem izpostavil. Za nekatere smo krivi vsi in vsak zase, torej bi jih morali iskati in reševati pri/v sebi vsak zase. Gotovo pa je »vzgoja« bibliotekarja bolj zapletena in se začenja že v ranem otroštvu in šoli, kjer angažiranost in radovednost še vedno nista vrlini ampak prej pokora (najprej za učitelja, potem še za učenca). Kako si naj sicer razlagam, da pogosto ni nobenega odziva niti na direkten in boleč dražljaj – nekajkrat sem (da omenjam samo svoje grehe) direktno popljuval študentsko sekcijo in s tem tudi študente (predvsem njihovo pasivnost), potem pa še lastno stanovsko organizacijo DBL . . . nobenega odziva ni bilo niti od tistih, ki so za to poklicani! Ne verjamem, da nihče od njih ne obiskuje Bibliobloga! Če ga ne, pa je žalostno. Kaj res noben študent ne čuti želje, da bi pomagal kaj spremeniti (ne samo, da spremenijo drugi zanj!) in enako član DBL-ja?!

Saj je res, da je opazka, kritika, včasih že kar napad potreben, da se problema zavemo, da o njem obvestimo druge, ki ga mogoče ne čutijo, ne opazijo, ne zaznajo . . . Ampak, če se pri tem konča, ni nič narejeno! Kritika mora biti konstruktivna, ciljno naravnana, slediti ji mora dejanje, konkretno reševanje in odpravljanje problema, pomanjkljivosti, uvajanje novosti ali izboljšave! Zato za začetek pozivam vsaj študente, ki v stroko šele vstopate in ste še (upam) polni idealizma in idej, tudi energije (ki nam včasih že malo pojenja), niste še »ukalupljeni« v vsiljene vzorce razmišljanja in delovanja, bodite bolj aktivni pri sooblikovanju strokovnega okolja, v katerem boste preživeli večji del svojega življenja! Saj je res, da na marsikaj še ne morete vplivati, lahko pa začnete in nekatera vrata so vam že na široko odprta, ali pa so priprta in jih korajžno odprite! Začnite na Oddelku, v društvu, na posvetovanjih, tudi z objavami, strokovnimi in kritičnimi. Aktivno sodelujte v delovnih skupinah in telesih, prisilite odgovorne, da opravljajo svoje delo in izpolnjujejo svoje zadolžitve. Z vašo pomočjo, seveda! Kolikokrat je bilo že postavljeno skoraj klasično vprašanje »Kaj pa lahko naredi društvo zame?«. Napaka! Napaka! Pravilno vprašanje je »Kaj pa lahko jaz naredim za društvo?«. Odgovor ima vsak v sebi. Za društvo, za stroko . . .

Bodi dovolj! Tako je zaključeval razmišljanja na radiu naš pokojni kolega dr. Mirko Rupel, ravnatelj NUK-a. Upam, da ste opazili, da ima NUK novega ravnatelja (prvo ravnateljico v svoji zgodovini).