Strani

15.7.09

Strokovno posvetovanje ZBDS 2009

Strokovno posvetovanje ZBDS 2009
»KNJIŽNIČARJI IN KNJIŽNICE: DODANA VREDNOST OKOLJU«
(Maribor, Kongresni center Habakuk, 6.- 8. oktober 2009)

Kotizacija:
Plačilo do 20.7.09: člani ZBDS 250 EUR, ostali 350 EUR!
Plačilo do 20.8.09: člani ZBDS 300 EUR, ostali 400 EUR!!
Plačilo do 20.9.09: člani ZBDS 330 EUR, ostali 450 EUR!!!

Kdo gre? Kdo si lahko privošči? Prenočišča tudi nimajo opaznega popusta...
Kotizacija vključuje: udeležbo na strokovnem delu posvetovanja, gradivo posvetovanja (vključno z zbornikom referatov), osvežilne napitke in pecivo med odmori, udeležbo na slavnostni prireditvi ob podelitvi stanovskih nagrad, družabno srečanje z večerjo (prvi in drugi dan), udeležbo na strokovni ekskurziji.

Zanima me predvsem predavanje dr. Vesna Godina: Knjižničar kot nosilec socialnega mreženja.

20 komentarjev:

  1. Cena je takšna kot pač je. Vprašanje, ali za tovrstna posvetovanja potrebujemo takšne prostore, je pa drugo. Vprašanje je tudi, kakšna je "dodana" (zelo pogosto omenjena beseda) vrednost samega posvetovanja. Osebno pogrešam več eminenc iz bibliotekarske stroke. Z razliko od Mitje me pa daleč najbolj zanima tole predavanje: dr. Maja Žumer, Tanja Merčun: Smo konkurenti Googlu? Smo konkurenčni Googlu? Pravzaprav komaj čakam, da preberem tole zadevico. (in resnično upam da bo realno zastavljena)

    OdgovoriIzbriši
  2. Obvestilo ZBDS
    Spoštovani!
    V prvi objavi hotelskih namestitev je prišlo do pomote pri zapisu cen prenočitev. Popravki cen s pojasnili vsebovanih storitev in popravljene obrazce prilagamo.
    Hotel Habakuk*****
    o Enoposteljna soba 100,00 EUR
    o Dvoposteljna soba 150,00 EUR

    OdgovoriIzbriši
  3. Sprašujem se, čemu taka razlika med kotizacijo za upokojence in študente ter kotizacijo za uslužbence?

    OdgovoriIzbriši
  4. @Nini,zaposlenim plača (praviloma) "služba" . . . upokojencem in študentom pa . . . ? Zato ta razlika, da bi imeli vsaj malo možnosti priti tudi ti slednji. Jaz bi naredil večjo razliko tudi med člani in nečlani društva.

    @Tilen, v "dobrih časih" je bilo 450 udeležencev, zato takšni prostori. Če poteka posvetovanje po tematskih sklopih sočasno v več prostorih, je tudi lepo, če so bolj na kupu in to cene ne spremeni ali samo poveča.

    OdgovoriIzbriši
  5. @Janez, razumem kvadraturo prostora, ne razumem pa 5 zvezdic prostora :). Če je bila pa cena ugodna (beri: ugodna pogajanja), potem pa vsekakor.

    OdgovoriIzbriši
  6. @Janez: Vseeno se mi zdi razlika pretirana, ne glede na to kdo poskrbi za plačilo. Menim da bi morali postaviti enotno ceno za vse. Nenazadnje pa, obstaja kakšen podatek koliko študentov se udeleži tega? Po mojem je oddstotek precej majhen, če ne celo zanemarljiv.

    OdgovoriIzbriši
  7. Kot vidiš, je prišlo čez poletje do znižanja cene kotizacije, zgleda, da so uspeli pridobiti nekaj več sponzorjev, zelo pohvalno za organizatorje, saj vemo, da ta del posla sploh ni lahek (navadno pa ga nihče ne ceni).

    Glede na to, da razpravljamo o posvetovanju ZBDS (Zveza bibliotekarskih društev Slovenije je strokovno združenje!)) in ne kar tako posvetovanju nekega »ferajna«, se močno zavzemam za varianto, da je kotizacija ZA ČLANE NIŽJA in za nečlane višja . . . Član lahko postane vsakdo, o vzgibih in razlogih, zakaj nekdo postane član strokovnega združenja, pa ta hip ne bi razpravljal, čeprav kdaj v nadaljevanju tudi taka razprava ne bi škodovala.

    Četudi plača kotizacijo podjetje/knjižnica, naj bo kotizacija za člane ZBDS nižja, in naj to ve tudi direktor, ki odobri udeležbo! Strokovnjak bi (najbrž) že moral biti član svojega stanovskega združenja . . .

    Podatki o udeležbi študentov na posvetovanjih (ZBDS, sekcije itd.) gotovo obstajajo, spomnim se časov, ko smo ponujali študentom Oddelka po 10 »prostih« mest brez kotizacije, kako je danes, pa žal ne vem. Gotovo to vedo predstavniki študentov v ZBDS, tam je tudi Sekcija študentov in študent je član predsedstva ZBDS (po podatkih na spletu je to Tine Maurer). Malo polobirajte . . . .

    OdgovoriIzbriši
  8. @Nini, na spletni strani študentov bibliotekarstva sem našel tole: Študenti bibliotekarstva se lahko udeležimo večine posvetovanj, pri čimer nam organizatorji nudijo brezplačno ali minimalno kotizacijo. Na nekaterih posvetovanjih lahko tudi aktivno sodelujemo tako, da pomagamo na samem posvetovanju ali da svoje delo predstavimo s plakati (npr. Kongres šolskih knjižničarjev Slovenije).

    Ampak ta spletna stran je "orng" zastarela in neažurirana . . . Tudi podatki o tem, kdo vodi sekcijo, se razlikujejo od tistih na spletišču ZBDS (čeprav v obeh primerih za mandatno obdobje 2005-2007! (Tilen, črna knjiga!)

    OdgovoriIzbriši
  9. Seveda poznam možnosti udeležbe. Zagotovo jo tudi večina ostalih študentov. Zanimajo me predvsem konkretni podatki: Koliko študentov odstotkovno gledano se tudi udeleži posvezovanj? (Naj si bo aktivno ali zgolj kot poslušalci.)

    OdgovoriIzbriši
  10. Sekcija študentov bibliotekarstva bi bila za kaj takega najbolj poklicana (in morala biti zainteresirana), podatkov pri organizatorjih oz. ZBDS najbrž ni težko zbrati, samo malo potruditi se je treba.

    Moja hitra in povsem laična ocena: malo udeležencev in še manj nastopajočih. Kakšni so za to vzroki?

    Podvprašanje: obstaja kaj takega kot mednarodna (študijska) izmenjava študentov bibliotekarstva?

    OdgovoriIzbriši
  11. Pred leti je bilo na vsakem posvetovanju kar nekaj študentov (vsaj med 5 in 10). Je pa res, da je bilo več promocije, organizirani skupinski prevozi in poceni prenočišča.
    Se mi pa zdi precej zgrešeno mnenje Nini, češ da bi morala biti kotizacija za študente enaka tisti, ki jo plačajo zaposleni (da takšno mnenje pride s strani študentke, pa mi je sploh nerazumljivo)! Me zanima, koliko študentov si lahko privošči 250 EUR za 3 dnevno posvetovanje + plačilo prenočišča, hrane, kar skupaj znese 300 EUR.

    Mac

    OdgovoriIzbriši
  12. Zavzemam se za minimalno kotizacijo za študente, še toliko bolj, če so člani ZBDS, bi jih pa zato malo "vpregel" v pomoč pri izvedbe organizacije (npr. registracija udeležencev, razdeljevanje gradiv, informacijski pult itd.). There's nothing like a free lunch!

    Organizirani skupinski prevozi - seveda, pa malo manj individualizma pri vseh nas (marsikdo gre na pot z napol praznim avtom in z malo dogovarjanja bi zlahka vzel s seboj še enega "štoparja", jaz bi ga že . . . ).

    (dodatna) promocija pa bi morala biti stvar študentov, njihov interes bi moral biti bolj opazen in izrazit. Saj povabili vas gotovo bodo, silil pa vas nihče ne bo! Naloga (spet) za Sekcijo! Pa še koga, najbrž tudi Oddelek.

    Prenočišča, seveda! V tujini sem bil na resnih posvetovanjih, kjer smo spali pri domačinih, oni pa kdaj drugič pri nas doma. Profesorju doktorju ni bilo pod častjo sprejeti Slovenca, in meni ne Nemca, ko je v Ljubljani. Roka roko umiva, pa še kaj zanimivega se poklepeta pred spanjem in pri zajtrku . . . Bodite no malo bolj inovativni, študentje! Hotelske postelje so po pravilu neudobne!

    Pa na svidenje v Mariboru

    OdgovoriIzbriši
  13. Kar se tiče študentov - po eni strani gre za pasivnost na osebnem nivoju po drugi strani pa gre za pasivnost Oddelka do študentov v takšnih situacijah. To drugo je seveda dosti slabše. Kot sem že neštetokrat povedal - na Oddelku manjka projektno-raziskovalnega dela, ki bi po mojem mnenju moral biti vključen v samem izobraževalnem programu (obstajajo seveda nekateri profesorji, ki se trudijo v tej smeri, da ne bo pomote - toda ta trud bi moral obstajati na nivoju Oddelka!). Študentje bibliotekarstva se vse premalo zavedajo, da njihova tržna cena ne temelji na podlagi papirja, ki ga dobijo (diploma), ampak na dodatni samoiniciativnosti, ki jo kažejo zunaj študija (praktično delo, objavljanje, dodatno izobraževanje ipd.).

    Potrebno bi bilo tudi ločiti tovrstne prireditve na enkrat letno galo prireditev (knjižničarstvo je profesija in znanost!) in pa na več strokovnih srečanj. Vse prevečkrat se zdi, da so tovrstna strokovna srečanja samozadostna (naj mi nekdo pove, koliko te "znanosti" je praktično uporabne v vsakdanjem delu...).

    OdgovoriIzbriši
  14. Hm, kaj bi delali na gala prireditvi, kdo bi prišel, kdo bi kril stroške, kakšen bi bil namen in končni izplen dogodka? Že doslej so bile kritike (kolegov bibliotekarjev in tudi financerjev), da je preveč spremljevalnega, nestrokovnega programa, ukinili so ekskurzijo (letos hvala bogu zopet vpeljali).

    OdgovoriIzbriši
  15. @Janez

    Kaj delajo drugod na podobnih "gala" prireditvah? Kažejo se na rdeči preprogi..ni nujno da obstaja kakšen višji cilj. Pravim, da me trenutna oblika posvetovanja bolj spominja na mešanico tovrstne prireditve in strokovnega posvetovanja (ni ne tič ne miš...) in da se naj loči ekstremno tovrstne prireditve na eno ali drugo. Tovrstne gale prireditve naj financirajo sponzorji, strokovna srečanja pa sami (posplošeno povedano...)

    OdgovoriIzbriši
  16. Prijetno s koristnim je maksima, ki se že tisočletja dobro obnese tudi v »boljših družinah«, zakaj se ne bi tudi pri bibliotekarjih. Slavnostni začetni del (lahko tudi z rdečo preprogo, nagovorom župana, ministra, celo predsednika države . . . pa kaviarjem in živo ambientalno muziko) in strokovno nadaljevanje naslednji dan je ustaljena in dobro preizkušena praksa podobnih dogodkov tudi po svetu in v različnih strokah. Jaz v tem ne vidim nič slabega in si težko predstavljam povsem strog in togo »high browed« strokovni del pa potem čisto ločeno gala srečanje brez vsebine . . .

    Čisto praktično gledano: koliko bibliotekarjev bi prišlo na tak samostojen gala dogodek, izven delovnega časa, za lasten denar (vsaj potni stroški in nočitev, nič dnevnice, pa čeprav bi bila hrana in pijača zastonj!)? Sponzorji? Samo zapitja brez vsebine ne bo pokrival noben sponzor. Sponzor se obesi na strokovni del, tam je »poplačan« njegov prispevek za našo večerjo. Mi sami brez sponzorjev pa bi tudi tanko piskali pri organizaciji in izvedbi strokovnega dogodka, že sedaj je bilo toliko javkanja okrog višine kotizacije. Sinergija.

    OdgovoriIzbriši
  17. @Mac: Morda zveni malce naivno celo utopično, vendar sem mnenja da naj bo za enak program tudi cena enaka. Zakaj bi imeli priviligirance? Če lahko z nižjo kotizacijo preskrbijo študenta, bi le-ta morala zadoščati tudi za uslužbence. Strinjam se z g. Janezom. Treba se je znati usterzno dogovoriti in organizirati med seboj. Le čemu bi moral na srečanja vsak riniti sam? Prijetno druženje s kolegi že na samem pričetku se mi zdi mnogo boljše in tudi stroški potovanja/nočitve so tako manjši.

    Glede študentov: Pasivnost na osebni ravni je prisotna v veliki večini, kar je žalostno. Je pa seveda tudi res, da nas oddelek premalo opozarja glede tega.

    Še odgovor glede madnarodnih študijskih izmenjav. Seveda jih imamo! Oddelek je na primer vključen v evropski program za izmenjavo študentov in profesorjev Socrates/Erasnus.

    OdgovoriIzbriši
  18. @Nini, glede višine kotizacije so podobni zgledi povsod v življenju: študentske vozovnice (od mestnega avtobusa do mednarodnega vlaka in celo letala), vstopnice za muzeje in galerije pa živalske vrtove, tečajnine za tuje jezike, ponekod avtošole ipd. so praviloma vedno nižje od "normalnih", čeprav je "enak program" kot zame, ki vse to plačam več (in se s tem strinjam oz. tako ureditev tudi močno podpiram!). Ampak razliko za tako nižjo ceno oz. kotizacijo vračunajo v tisto višjo, normalno ceno in tako se računica izide. Če bi vsi plačevali nižjo ceno/kotizacijo, bi bile številke na koncu rdeče . . . Finančno se ne bi izteklo. Tvoja trditev "Če lahko z nižjo kotizacijo preskrbijo študenta, bi le-ta morala zadoščati tudi za uslužbence." torej ne vzdrži.

    OdgovoriIzbriši
  19. @Janez

    Saj....načeloma se strinjam. Teorija in praksa sta tu dve različni stvari. Sam, priznam, sem bil samo na nekaterih tovrstnih dogodkih. Občutek, ki ga imam, pa je ta, da se bolj poudarja "svečani" kot strokovni del. Ravno zato sem mišljenja o ločitvi ene in druge oblike prireditve. American Library Association ima npr. "Annual conference, Division conference, Meeting, Symposium, Training, Workshop" in verjetno bi se našli še kateri (ni potrebno omenjati razliko v finančnih sredstvih...so mi dobro znana).

    In ja, na gala prireditve se hodi izven delovnega časa - na svoje stroške. Drugače je sama beseda "gala" tu nepotrebna. (/partially using sarcasm)

    Kar se mednarodnih izmenjav tiče. So. Zakaj se jih ne izkorišča v polni meri, pa je drugo vprašanje.

    OdgovoriIzbriši
  20. @Janez: Ja seveda. Vendar se sama s takšno družbeno ureditvijo pač ne strinjam.

    OdgovoriIzbriši