Biblioteam:
V čem je pravzaprav problem? Zakaj je prišlo do te situacije?Milena Bon:
Pred dobrimi dvemi leti se je občina Trebnje razdelila na tri nove občine. Nekateri javni zavodi, med njimi knjižnica, so še naprej ostali in pokrivajo prebivalstvo vseh treh občin z javno službo. Delitvena bilanca je predvidela način delitve sredstev, premičnin, nepremičnin in financiranje javne službe. Podlaga za to pa bi bili odloki posameznih zavodov. Ker občina Trebnje ni pripravila osnutka novih odlokov, so se tega lotili novi občini Šentrupert in Mokronog-Trebelno v povezavi s skupino 14 svetnikov občine Trebnje. Tako so uspeli napisati odloke, jih medsebojno uskladiti in sprejeti na vseh treh občinskih svetih. Župana novo nastalih občin sta odloke podpisala, župan največje – Občine Trebnje – pa odloka ni podpisal, podžupan pa je celo želel referendum in ustavno presojo odlokov, ker so namreč spremenili način odločanja iz prve namere v delitveni bilanci po številu prebivalcev- kar pomeni, da bi občina Trebnje imela absolutno večino, manjši dve nobenega glasu, v nov ¾ način odločanja in sprejemanja odločitev, kar pomeni, da poleg Trebnjega vsaj še ena občina da glas za.Biblioteam:
Kakšne so lahko posledice?Milena Bon:
Knjižnica ima svet, kateremu je potekel mandat marca 2008, vendar na podlagi mnenja Ministrstva za lokalno samoupravo lahko deluje v nujnih primerih. Sestava sveta je še vedno samo iz predstavnikov občine Trebnje. Dokler pa ni novega odloka, ne moremo izvesti volitve. Glede na sestavo sveta, pa se lahko o legitimnosti odločitev sveta novo nastali občini pritožita ali jih ovržeta. Občine nam sedaj pošiljajo raznorazne pogodbe o načinu financiranja v podpis, ne temeljijo ne na delitveni bilanci ne na dogovorih, ne na naših izračunih in planih dela. Občina Trebnje - občinski svet tudi nikakor ne potrdi proračuna, za to nam že za mesec marec zmanjka virov sredstev za plače.Biblioteam:
Kje vidite rešitev?Milena Bon:
Odlok resnično ni dober, vendar vsaj legitimnost delovanja zavoda in sveta knjižnice bi bila nesporna. Glede na izvajanje dejavnosti in težave pa bi predlagali spremembe v odloku.
Kadar politika kaže mišice, trpi normalno delovanje družbe. Resnično želimo, da se strasti na tem koncu Slovenije umirijo in da prevlada razum.
p.s.: Vprašanje o sredstvih za plače smo naslovili tudi na župana Trebenj (upamo da bo povedal še svojo plat zgodbe).
Ja, politika ni ravno krepostna dama in prebivalci ji nasedamo . . . Izvirni greh te zgodbe je med drugim tudi v »občinizaciji« te naše že tako majhne deželice. Občina Trebnje je ohranila po delitvi 71,63% nekdanjega prebivalstva, občini Mokronog - Trebelno pa le 15,78% in Šentrupert 12,59% . . . ampak kaj to pomeni v absolutnih številkah??? Trebnje 14.350 prebivalcev, manjši občini pa po 2948 in 2419 prebivalcev (po: Statističnih informacijah (15. december 2008), manjša od teh občin s samo 1.575 prebivalci v aktivni starosti od 20 do 69 let (pa še to gotovo niso vsi zaposleni). Če pozabimo za hip problem knjižnice (ki pa je vendarle zelo dober pokazatelj stanja – financ in duha!), mora okrog 1K prebivalcev »držati pokonci« celo občino. Kam smo (so) gledali, ko smo (so) delali nove občine? Potem pa seveda še dobri medsoseski odnosi pa zelena . . . Potem ne more biti bolje, kot je, žal!
OdgovoriIzbrišiDa zmanjka denarja za osnovno dejavnost knjižnice, celo za sicer že tako mizerne plače knjižničarjev, nikogar kaj dosti ne briga. Sodniki in dohtarji lahko stavkajo, če bi stavkali knjižničarji, pa tako nihče niti opazil ne bi (sic!). Ohja, raja bi opazila, politiki pa ne, saj ne hodijo v knjižnico . . .
Kolegici Mileni želim ugodnejšo medobčinsko klimo in hitro razrešitev zagate!
Politiki ne hodijo v knjižnico, hodijo pa volilci. In bodite brez skrbi - ko bo čas lokalnih volitev, bomo tovrstne zgodbe še kako "pogreli".
OdgovoriIzbrišiSe še spomnite? Vinjete bodo poceni in vseeno bomo gradili ceste, vsak penzionist 1K evrov penzije, vsi enaki, pravna in socialna država, nobene krize (pa čeprav je bila Amerika že na kolenih) . . . vse smo verjeli. Tudi na naslednjih volitvah bomo, to imamo v genih. Na lokalnih volitvah pa bodo vodovodi, pločniki, obvoznice, romska naselja . . . ne pa knjižnice. Žal. Če bi bilo drugače, bi zaraščena jama med Križankami in Filozofsko fakulteto bila knjižnica . . . ne pa zametek pragozda. Koliko ministrov se je v tem času zamenjalo, iz kolikih strank . . . odkar je takratni minister (sedaj rektor) dal vzidati "temeljno ploščo" nove knjižnice (???) na hišo, ki so jo leto kasneje porušili. Je v tem kaj simbolike? Volilci pa smo še vedno isti (optimisti). Joj, še rima se :-)
OdgovoriIzbrišiJanez - na koncu si pozabil napisati "/sarkazem off" :)). Veliko ministrov se je zamenjalo, a na žalost mnogo premalo županov. Na lokalni ravni še ni tiste "ta prave demokracije", da se ljudje menjajo na 4 leta in tako imamo ponekod ene in iste župane po 15 let. Zakaj v neki občini knjižnica ni v ospredju? Po mojem mnenju smo si krivi v veliki meri prav sami, saj ne znamo (ali nam je pod častjo?!) lobirati tam kjer je potrebno, da se stvari začnejo premikati. NUK2 (vedno bolj mi je smešna ta kratica) pa je zgodba zase, o kateri bi lahko spisali kriminalni roman ali pa dokumentarec (pravšni režiser bi bil Michael Moore). O tej zgradbi se v knjižničarski stroki ne govori. De facto! Knjižnico gradijo arhitekti, o njeni obliki govorijo in lobirajo mestni svetniki, knjižničarji pa (kot pohlevne ovce) čakamo, kdaj bomo lahko vanjo preselili knjige.
OdgovoriIzbrišiČe se motim, naj me kdo popravi.
Gospa Milena Bon je sporočila, da so bili odloki podpisani in da so šli v objavo 13.3.2009. Kot kaže, so se stvari le razpetle!
OdgovoriIzbrišiKnjižnici Pavla Golie pa želimo uspešno delovanje!