Strani

10.3.09

Anketa - "Ali se strinjate ali ne z naslednjimi predpostavkami (COBISS licenca)"

Tokrat je bila na udaru COBISS licenca, ki ne dvomim, da bo še mnogokrat na vročem stolu. Pri tej licenci pač ne gre samo za modno muho ampak za dejanski vpliv na zakonodajo in samo zaposlovanje bodočih knjižničarjev! Povprašali smo vas o tem ali se strinjate z določenimi predpostavkami in vaši odgovori so bili naslednji:

  • Odobri se naj le določeno kvoto licenc na leto. 4 (30%)
  • Pogoj nastopa na delovno mesto naj ne bo povezan z licenco. 10 (76%)
  • Ustanoviti agencijo (lahko zasebna), ki bi kanalizirala (prodajala) zapise v knjižnice. 6 (46%)
  • Licenca naj bo namenjena samo "hard core" knjižničarjem - izključno katalogizatorjem. 6 (46%)
  • Licenca naj bo modularna (razne stopnje katalogizacije). 8 (61%)
  • 762 licenciranih katalogizatorjev je absolutno preveč. 6 (46%)
  • Potrebno dvigniti mejo kreiranih zapisov - vsaj 100 letno 2 (15%)
  • NUK+IZUM= monopol nad COBISS licenco - naj se h koritu povabi izkušene katalogizatorje od drugod. 7 (53%)
  • ZBDS mora biti pri evalvaciji licence aktivno vpletena. 6 (46%)
  • Nič od zgoraj naštetega. 0 (0%)
(n=13)

Na vrhu se nahajajo naslednje predpostavke:
  • Pogoj nastopa na delovno mesto naj ne bo povezan z licenco.
  • Licenca naj bo modularna (razne stopnje katalogizacije).
  • NUK+IZUM= monopol nad COBISS licenco - naj se h koritu povabi izkušene katalogizatorje od drugod
Prva predpostavka je nadvse resna in se še kako dotika bodočega knjižničarja in njegovega vstopa v profesijo. Ta Absurd! (prav berete - z veliko začetnico in klicajem) je naslednji:
  • Dotičen osebek postane univ.dipl.bibl. - če je imel srečo, je že prej delal v knjižnicah (prostovoljno, preko študentskega dela ali če je imel blazno srečo - tudi v obliki redne zaposlitve).
  • Ko postane osebek univ.dipl.bibl., se začne vključevati v trg dela.
  • Ta trg dela oz. razni razpisi, ki jih knjižnice objavljajo - postavljajo pred ta osebek kot pogoj opravljeno COBISS licenco.
  • Da se lahko osebek začne sploh pogovarjati o licenci in naknadni zaposlitvi oz. prijavi na razpise, pa mora imeti opravljen bibliotekarski izpit, ki je eden izmed pogojev za pridobitev licence.
  • Gremo še naprej - če hoče imeti osebek opravljeni bibliotekarski izpit, mora izpolnjevati pogoje, ki se vežejo še na Samoupravni sporazum o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke iz leta 1980 (ki ima mimogrede zajetnih 122 členov) !!!! Eden izmed pogojev je seveda ta, da ima opravljeno pripravništvo. Pripravništvo pa pomeni zaposlitev za najmanj! pol leta v knjižnici. Po opravljenem pripravništvu se na strokovni izpit ne more prijaviti samostojno, ampak ga mora nanj prijaviti delodajalec.
Suma sumarum za vse tiste, ki ne vidijo zgornjega nesmisla - da se lahko novopečeni univ.dipl.bibl. prijavi na razpis, ki zahteva COBISS licenco, mora že biti zaposlen.

O drugi predpostavki, ki govori o modularnosti, ne bi izgubljal besed.
P R A V I L N I K o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo piše o tem da med drugim licenca dokazuje temeljno usposobljenost strokovnega delavca knjižnice za kreiranje bibliografskih zapisov v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu. Ključni je seveda zadnji del stavka. Kolikšen je dejansko delež tistih, ki skrbijo za nacionalni! bibliografski sistem, koliko pa je takšnih, ki večinoma prevzemajo zapise? (moje mnenje - razmerje je vsaj 10-90) Sistem naj bo zastavljen (in predvsem prilagojen!) tako, da bo katalogizator lahko opravljal samo določena dela v sistemu katalogizacije in ne bo potreboval za tovrstno početje pol leta izobraževanja (/sarkazem off).

O monopolu nad licenco pa tako ali tako ni izgubljati besed. Slovenija je pač majhen prostor in šolani katalogizatorji tako ali tako prihajajo izpod okrilja teh ustanov.

Negativno me je presenetilo dejstvo da sodelujoči v anketi niste zainteresirani za omejitev kvote licenc. Meni je prav - ampak zaostrimo potem to. Začnimo s procesom licenciranja že v okviru formalnega izobraževanja, tako da bodo imeli bodoči knjižničarji licenco v žepu ob istem času kot diplomo.

Še najbolj pa sem razočaran nad dejstvom, da niste pripravljeni dvigniti praga kreiranih zapisov. To je za moje pojme nedopustno. Knjižničar naj bo ali ne bo katalogizator in BASTA! (razen tam kjer to res ni možno). Če bo knjižničar katalogizator, bo tako ali tako delal izključno to in bo delal dosti preko te meje, če pa ne bo, pa tako ali tako ne potrebuje licence za katalogizacijo.

Največja razsipnost javnih financ je ta, da smo vsi po malo katalogizatorji.



Over and out.

7 komentarjev:

  1. Tilen, lep pregled težav mladih knjižničarjev, vendar si naštel par zadev, s katerimi se ne strinjam. Ni dovolj da spreminjamo malenkosti v popolnoma zgrešenih principih in postopkih, potreben je popolnoma nov, normalen vpogled!

    Proces licenciranja nikakor NE spada v okvir formalnega izobraževanja! Na oddelku se izobražujejo knjižničarji. Ne smejo se omejevati z monopolističnim katalogom! COBISS se uporablja v slovenskih javno financiranih knjižnicah. Vprašanje je, zakaj se mora uporabljati? Si predstavljate, da bi zdravniki znali operirati le na eni določeni operacijski mizi? (hehe, ok slaba primerjava)
    Knjižničarji vendarle delamo na mnogo širšem področju. Univ. dipl. bibl. mora poznati informacijske tehnologije (delo z katalogom). Znanje, ki ga pridobi, ga pripravi, da razmišlja širše. Mora biti sposoben uporabljati vse kataloge, tudi drugih držav ali proizvajalcev. Nehajmo že s to samozadostnostjo in provincialnostjo! S študijem le enega kataloga pa se bi tudi dokončno uveljavilo monopolizem. Katalogizacija NI enako katalog!

    Mešanje licence in strokovnega izpita pa je naslednji nesmisel, ki je možen le v takšnem specifičnem stanju kot je sedaj. Ne smemo ga smatrati kot pravilo! Strokovni izpit je vstop v stroko. Poglejmo si primer pravnega izpita, na katerega se čaka tudi par let. Seveda so pravniki vmes zaposleni. COBISS pa je le orodje!

    Prag kreiranih zapisov je v neposrednem sorazmerju z "velikostjo" knjižnice. Knjižnici enega knjižničarja po mojem mnenju ne moremo določiti minimuma.

    Kaj pa sploh je nacionalni katalog? Ali centralna katalogizacijska ustanova (NUK?) sploh lahko poskrbi za vse zapise v še tako majhni specialni ali univerzitetni knjižnici? Se mi zdi da ne.

    In še za konec: ko postane osebek univ.dipl.bibl., se NE začne vključevati v trg dela. Vsaj v normalnih razmerah. Preko prakse in tutorstva, ki je povezan z alumni klubi, osebek dobi reference in ponudbe za službo že tekom študija. Trenutno pa študentsko delo v knjižnici (tole je dobra tema za nov članek) kvečjemu uničuje vstop na trg dela.

    OdgovoriIzbriši
  2. Popravek glede centralnega kataloga - seveda bi bilo bolje tako kot imajo to v Nemčiji urejeno, vse knjige od dobave pošiljati najprej v centralno "agencijo" za katalogizacijo in opremljevanje.

    OdgovoriIzbriši
  3. Obdelava gradiva je zelo specifičen postopek, ki ga knjižničar ne sme delati priložnostno. Večina obdelovalcev dela prav na ta način, zato sta tako storilnost kot natančnost nizki. Z nacionalno agencijo za obdelavo bi se delo v knjižnici končno lahko vrnilo k samemu sebi - k vsebini in k uporabniku.

    OdgovoriIzbriši
  4. Zaradi službenih odsotnosti mi čas ne dopušča širšega razglabljanja, čeprav že dolga leta tudi sam opozarjam (pred leti sem zaradi tega imel celo resne težave!)na nekatere nevzdržne "danosti" trenutne ureditve. Vendar na kratko dve nestrinjanji:

    Omejevanje števila letno podeljenih licenc ni ustrezna rešitev - kdo jo bo potem lahko dobil? Najstarejši, najmlajši, najlepši, najtežji? In kdaj? Ko bo eden od že licenciranih umrl? Kot Francoska akademija znanosti, kjer lahko izberejo novega "nesmrtnega" šele takrat, ko eden od starih gre pod rušo . . . Bognedaj, da se tega kdo spomni za šoferski izpit !!! Tudi pravosodni izpiti niso števično omejeni - naj bodo drugi kriteriji omejitev, kvaliteta (= znanje, saj rabimo le vrhunske specialiste) ali pa, to pa sploh, kaj človek dela (torej potrebnost licence le za točno določena opravila).

    Isto velja za prag kreiranih zapisov. Šoferski izpit samo tistim, ki obljubijo, da bodo letno prevozili nad 20.000 km? Ker jih je lani prevozil le 17.000, gre licenca fuč? Ne! Raje narediti sistem, kjer bo prostor samo za določeno število visoko specializiranih licenciranih strokovnjakov, drugim pa licenca ne bo potrebna.

    Se pa povsem strinjam, da naj licenca NE bo kriterij za zaposlovanja kar vse povprek, ligika zaposlovanje-licenca-strokovni izpit pa "se ugrizne v rit" in pade na sprejemnem izpitu za otroški vrtec!

    Pozdrav!

    OdgovoriIzbriši
  5. Janez, vedno znova se veselim tvojega odgovora in pogleda na določeno tematiko :). Možnosti izbire, ki so bile dane v anketi, so pač plod razmišljanja. Še zdaleč ne idealne rešitve. Najprej replika na tvoja razmišljanja. Omejevanje bi lahko bilo v luči sedanjih razmer kar dobra rešitev. In sicer na ravni kakovosti kot edinega kriterija podeljevanja licence na nivoju nacionalnega bibliografskega sistema! Tukaj sem imel bolj v mislih omejevanje na letni ravni podeljevanja novih licenc. Zlahka se namreč ugotovi, kakšne so potrebe v Sloveniji po licencah in v kolikšni meri to kvoto izpolnjujejo (presegamo) že sedaj. Primerjava s pravosodnim izpitom - nanj je čakalna doba še pa še, o težavnosti bi se pa tudi dalo debatirati. Pa še nekaj - če potegnemo paralelo med kvaliteto dela pravnikov in kvaliteto zapisov. Delo pravnikov ima mnogo manjšo črno piko kot kvaliteta zapisov. S tem da vseeno obstaja ena podobnost. Tako pravniki kot katalogizatorji izjemno poredko izgubijo svojo licenco...

    Prag kreiranih zapisov je pa izključno ideja, ki je povzeta po članku v "Organizaciji znanja" (letnik 9, zvezek 3, 2004) gospe Marte Seljak, kjer je lepo predstavljena porazdelitev števila kreatorjev glede na število kreiranih zapisov. Malo je Katalogizatorjev (z veliko začetnico).

    Se pa povsem strinjam z tvojo navedbo:"Raje narediti sistem, kjer bo prostor samo za določeno število visoko specializiranih licenciranih strokovnjakov, drugim pa licenca ne bo potrebna."

    In dodajam: resnično se moramo ob vsem napredku vprašati kam gremo in na kakšen način gremo tja. Moje osebno videnje ne vključuje COBISS licence v obliki kot je sedaj niti pod razno. Prihodnost katalogizacije vidim v peščici ekspertnih katalogizatorjev, ki bo nadzorovala (urednikovala) predvsem nad delom uporabnikov, ki bodo sami "katalogizirali" s pomočjo tagov.
    Zaprti domeni katalogizacije se bo knjižnica enkrat morala odpovedati (vsaj domeni predmetnih oznak). Ali sama ali pa jo bo v to prisililo okolje.

    OdgovoriIzbriši
  6. Pozdravljeni vsi biblio...

    Tilen kam gremo? Očitno najdlje do MB po novo licenco, no mogoče še do NUKa po kak strokovni namig in kritičen pogled na naše znanje. Z zdajšnjo politiko (opravil) slovenskih knjižnic in želja določenih krogov se ne bo nič spremenilo. V začaranem krogu se bomo še vrteli, (ne)delo-licenca-zapisi.
    Bomo uspeli preusmeriti korenine v novo mladiko?

    OdgovoriIzbriši
  7. Vse se začne in konča pri denarju. Dokler bo obstajala volja po financiranju tovrstnega načina dela, se verjetno res ne bo nič spremenilo. "Cost-performance" pa prihaja čedalje bolj v ospredje.

    OdgovoriIzbriši