12.12.10

Osnove tehnološke pismenosti za preživetje

Ko sem (digitalni priseljenec) s sinom (skoraj digitalnim domorodcem) na spletu in v ljubljanskih trgovinah mukotrpno primerjal in izbiral prenosnik zanj in se čudil anahronizmom sodobne tehnologije, ki jim niti zares odlični specializirani prodajalci niso bili kos, da ne govorim o prodajalcih, ki niso bili ničemur kos, sem naletel na članek prav tako izmučenega ameriškega očeta (Kelly, Kevin: Achieving Techno-Literacy, The New York Times, September 16, 2010), ki povzema osnove današnje tehnološke pismenosti takole:
  • Vsaka nova tehnologija nekoč udari nazaj. Močnejši so njeni čari, močneje jo je mogoče zlorabiti. Presodite, kolikšna je cena in ali ste jo pripravljeni plačati (pa ne samo v denarju!).
  • Tehnologija se izboljšuje tako hitro, da je treba odlagati nabavo potrebne opreme do zadnje sekunde. Skušajte se sprijazniti s spoznanjem, da je vse, kar kupite, že tudi zastarelo.
  • Predno boste povsem obvladali novo napravo, program ali kako drugo iznajdbo, jo bo že zamenjalo kaj novega; vedno boste začetnik. Bodite v tem dobri.
  • Ne zaupajte nobeni tehnologiji, ki se zapira v lastne zidove. Če jo lahko popravite, spremenite ali vanjo sami vdrete, je to dober znak.
  • Pravi odziv na bedasto tehnologijo je, da sam napraviš boljšo, tako kot pravi odziv na bedasto idejo ni njena prepoved, ampak zamenjava z boljšo idejo.
  • Vsaka tehnologija je pod vplivom svojih vgrajenih lastnosti: kaj izhaja iz tega?
  • Nihče nima pojma, za kaj bo mogoče iznajdba nekoč zares dobra. Ključno vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo, ko jo bodo že vsi imeli.
  • Čim starejša je tehnologija, tem bolj verjetno je, da bo še naprej uporabna.
  • Najdite si minimum tehnologije, ki vam še vedno maksimalno povečuje možnosti.

Sam bi po najnovejših izkušnjah dodal še: Nikoli ne verjemi vsega, kar piše na škatli, nalepki, v prodajnem katalogu, na polici ob izdelku, v specifikaciji spremljajoče tehnične dokumentacije . . .

7 komentarjev:

  1. Sam bi dodal tole: izberi minimum tehnologije, ki ti omogoča maksimum produktivnosti. Drugače povedano, izberi laptop, ki ti omogoča delati to, kar hočeš z njim. V mojem primeru a. da je vedno z mano in b. da je dovolj sposoben opraviti 80% nalog, ki jih zahtevam od njega.

    OdgovoriIzbriši
  2. Kar se tiče prenosnikov, se ni potrebno preveč obremenjevati. Dostikrat se pogovarjam npr. z IBM fanti, ki imajo preprosto logiko - kupi, kar ti je všeč. Kar se tiče strojne opreme, so to povečini isti proizvajalci za vse firme (kot to velja za LCD matrike...). Tako da je precej pomembneje, koliko ti "sede" dotični laptop. Sam imam že kar nekaj izkušenj z njimi. Doma imam kar 3 (ja...3) in vsi se precej razlikujejo med sabo. Asus EEC je predstavnik ultra prenosnikov, ki tehta okoli 1 kg in ga lahko nosim povsod s sabo - avtonomija baterije je super (okoli 5 ur). Imam pa tudi Sonya - 16.4 inčnega velikana, ki tehta dobre 3 kg in je nadomestil moj stacionarni laptop - na njem delam predvsem besedila ipd. (super za ukvarjanje z grafiko nasploh). Tretjega sem dobil in na njem testiram razne stvari (Toshiba, ki je že kar v letih - ampak lahko testiram razne linuxe, Googlov sistem ipd.)

    Meni so pomembne predvsem naslednje stvari: meni všečna resolucija zaslona in dodatna oprema (koliko usb vhodov ima in celo kje so ti locirani! + razne kartice za spominske kartice ipd). Pri majhnem notesniku mi je pomembna baterija in da ima vgrajeno solidno wifi kartico, pri večjem mi je pomemben zaslon in hitrost (baterija pa seveda ne - saj drži vsega skupi 1.5 ure ob polni obremenjenosti).

    Tako da se ne preveč obremenjevati s tem, da bo potrebna menjava vsako leto. Imam še legendarno 486-ko, ki jo vsake toliko zaženem in še danes lahko teče gor 95% stvari!

    OdgovoriIzbriši
  3. Hehe, stvar, ki mi je ozaljšala življenje, je dooooosti bolj banalna! Dell za jurja in več NIMA Bluetootha (čeprav povsod piše, da ga ima), to pa opaziš šele doma, za isto mašino NI mogoče ugotoviti, kakšen disk ima (ve se njegovo tehnično oznako in da je Seagate, NE pa hitrost vrtenja, ponekod piše 7200, drugod 5400, na internetu pa pod isto specifikacijo najdeš eno ali drugo (SIC!), poseben program za testiranje diska pa tega noče ugotoviti, ne vedo (v štirih trgovinah), koliko traja baterija, ko vprašaš za število USB vhodov, samo skomignejo . . . in jih pred teboj vneto iščejo po ohišju. Koliko slojni je DVD pa je že znanstvena fantastika.

    OdgovoriIzbriši
  4. @Janez

    Za takšen denar se kupuje že prenosnik s SSD diskom :). S tehničnimi oznakami je pa tako ali tako križ, saj ima določen proizvajalec določene modele samo za določene države. Kar se pa prodajalcev tiče, je pa tako ali tako komedija. Če ne bi imel tako dobrega mehanika za avto, bi se verjetno tudi sam naučil "šraufati"...

    OdgovoriIzbriši
  5. Drži glede diska, samo z enakim procesorjem je potem + tolikointoliko % in se lestvica nikoli ne konča (midva pa sva štartala na procesorsko moč, pač strojnik). Še najbolj zanimivo pa je, da se na noben pameten način ne da izvedeti, kakšen disk je v škatli in da ima tako znan proizvajalec poleg tega še takšno štalo na spletu. Glede prodajalcev pa je žalostno, ker govoriva o specializiranih trgovinah, ne živilski pri najboljšem sosedu, kjer poleg krvavic in suhega sadja prodajajo še računalnike, šolske zvezke, nagrobne sveče in hišni kino . . .

    OdgovoriIzbriši
  6. Dokaj pogosto se tudi sam znajdem v vlogi, ko bi jaz lahko prodal stvar prodajalcu, ker vem o zadevi več :D

    OdgovoriIzbriši
  7. ee, zdaj bom pa spet preložila nakup prenosnika, ko ste me spomnili, čez kakšno odisejado moram iti

    OdgovoriIzbriši