Strani

9.6.15

Miha Kovač o NUK2

Profesor na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na filozofski fakulteti v Ljubljani Miha Kovač pravi takole: »Ključno pri razmisleku o gradnji NUK 2 je, kaj hočemo z novo zgradbo doseči oziroma ali so potrebe še take, kot so bile, ko so jo načrtovali. Menim, da so ključni odgovori na tri vprašanja. Prvič, zgradbe nacionalnih knjižnic imajo vedno tudi reprezentativno funkcijo. S tega stališča potrebe po novi zgradbi ni, saj to funkcijo zelo solidno opravlja Plečnikova stavba. Drugič, ena od osnovnih funkcij nacionalnih knjižnic je hramba tiskanega gradiva in ta potreba še vedno obstaja. Tiskani format je namreč za hranjenje neprimerno bolj robusten od digitalnega, poleg tega digitalni »posnetek« tiskanega gradiva le-tega nikoli ne prikaže v vsej njegovi večplastnosti. Drugo vprašanje pa seveda je, ali je vse tiskano gradivo treba hraniti v središču mesta in prostorih nacionalne knjižnice: vsaj zame namreč spet ni dvoma, da bi morala biti vsa nacionalna pisna dediščina dostopna v digitalni obliki v prostorih nacionalne knjižnice (oziroma v njenem omrežju), manj uporabljano in staro tiskano gradivo pa je mogoče hraniti na oddaljenih lokacijah. Tretjič, NUK je tudi univerzitetna knjižnica, kar pomeni, da naj bi bila zgradba Nuk 2 namenjena tudi študiju. Tu so se potrebe v zadnjih letih radikalno spremenile: za rabo digitalnega gradiva ni treba več v čitalnico, saj študenti s pomočjo računalnikov in tablic lahko študirajo tudi drugje, zato so potrebe po takih čitalnicah, kot je v NUK 1, v resnici manjše, kot so bile nekoč. Tisto, kar študenti potrebujejo, so prostori za skupinsko delo in dostop do razmeroma drage programske in strojne opreme. Sodobne univerzitetne knjižnice so precej drugačne kot NUK 1: odprte so 24 ur, v njih pa je zelo veliko prostora za individualno in skupinsko študentsko delo, te prostore pa »dopolnjujejo« prostori za prehranjevanje in rekreacijo. Vse to po mojem mnenju pomeni, da bi bilo treba koncept NUK 2 treba temeljito premisliti, saj je zelo verjetno, da je njegovo zasnovo – ki je bila v času, ko je nastala, visoko kvalitetna – povozil čas. Še več: lokacija NUK 2 je obdana s kar nekaj fakultetami, ki imajo velike finančne in prostorske težave (stara zgradba fakultete za kemijo bo, denimo, zelo verjetno nekaj let stala prazna, ker filozofska fakulteta nima denarja za njeno obnovo), zato bi bila gradnja NUK 2 po starih načrtih v sedanjih razmerah nepotrebno paradiranje in simptom izgube občutka za realnost.«
Delo, pon, 01.06.2015, 10:00 (plačljiv članek) http://www.delo.si/kultura/knjiga/ali-se-potrebujemo-nuk-2-ki-smo-si-ga-gorece-zeleli.html

Leta 2009 sem se pridružil skupini študentov arhitekture (študentov bibliotekarstva problematika ni zanimala), ki je kritična do poteka nastajanja nove stavbe NUK 2. Trudil sem se dobiti kakšne ideje "vodilnih" knjižničarjev o tem, kaj dejansko potrebujemo od novega NUK. Žal sem bil močno razočaran nad odgovori, za katere sem domneval, da lahko strokovno utemeljijo tedanje načrte.

Avtorica knjige o arhitekturi in knjižničarstvu: "K nastajanju in posodabljanju načrta nisem bila povabljena, zato vam na vprašanja ne morem odgovoriti."

Oddelek NUK za knjižnični sistem Univerze v Ljubljani: "sam projekt je v rokah Ministrstva", "jaz nisem prava oseba za formalne informacije", "jaz nisem v ekipi ki vodi projekt.", "želimo si čim prejšnjega začetka gradnje", "odgovor ni namenjen kakršni koli objavi" :).

Enota za splošne, pravne in finančne zadeve (ki naj bi bila "odgovorna" za projekt): "Gotovo je problem, da se realizacija vleče in vleče", "Zadnja prilagoditev je poleg novosti vključevala tudi zmanjšanje kvadratur v okviru fazne gradnje", "V glavnem so bile v projekt vključene vse programske in tehnološke zahteve, ki jih je NUK želel.", "ministrstvo je naredilo recenzijo", "Bistvena zadeva, kjer projekt lahko bo funkcionalen ali pa ne bo, je po našem mnenju vgrajena in pomična oprema, razsvetljava, instalacijske rešitve itd.", "NUK brez nadaljnjega podpira gradnjo predmetnega projekta, ki je še vedno dovolj dober in se ne zavzema za nov projekt."

Vmes je bil leta 2012 nov natečaj realiziran, v ocenjevalni komisiji ni bilo nobenega knjižničarja (in kar dva arheologa). Sedaj pa se spet govori o "drugačnih zahtevah". Priložnost je bila že večkrat zamujena!

Ni komentarjev:

Objavite komentar