Strani

6.3.14

Zakaj je knjižničarstvo v resni zablodi in kaj je rešitev?


Slika: Flickr

Knjižničarstvo je v resni zablodi že kar nekaj časa in zadnji dogodki, ki so se pojavili okoli zaposlovanja v največji splošni knjižnici to samo še potrjujejo.

Ta sestavek je namenjen temu, da si vsi postavite pred seboj ogledalo, vključno z menoj in si nalijete čistega vina o tem, da se vam bolj malo sanja, kako funkcionirajo stvari danes.

O tem bi lahko napisal knjigo (resno) pa je ne bom, ker svoj čas preprosto preveč cenim, tako da bo šlo za relativno kratko besedilo.

Gre za moje osebno mnenje, podprto z dosedanjimi izkušnjami tako v svetu knjižničarstva, kot v poslovnem svetu in za vse tiste, ki me poznate, veste, da lahko povzročim dvig pritiska.

Kot soustanovitelj in dolgoletni pisec na tem blogu si pridržujem pravico, da moderiram komentarje. Kaj to pomeni? To pomeni, da imate lahko žolčne izlive kot vam ustreza (ampak bolje, da so podkovani), ne bom pa prenašal skrivanja za anonimnostjo.

Zakaj sem v zablodi jaz osebno?

Ker se vedno pustim potegniti v debate, ki so namenjene le debati. Ker me ljudje zaprosijo za mnenje in ne znam reči ne. In nenazadnje, ker se ponavadi izkaže, da imam pravilno stališče, ki mi ga priznava relativno malo ljudi, pa še tisti bolj pri samemu sebi kot pa javno, pa sem vedno preglašen z raznimi "avtoritetami v knjižničarstvu", ki mahajo z dosežki, ki so jih imeli par deset let nazaj. In rezultat tega je to, da pridem domov iz službe in namesto pod tuš, se usedem takoj za računalnik in izbljuvam par sto besed

Kje vidim rešitev?

Ali vztrajam v kazanju s prstom in ostanem "ožigosan žvižgač", ali pa se preprosto popolnoma umaknem in se posvetim predvsem razvoju mene samega in ne razvoju knjižničarske stroke.

Zakaj je v zablodi MKL?

Ker ne daje vtisa modernega zaposlovalca. Ker ne deluje etično. Ti dve stvari imam definitivno prav. Kakor imam prav tudi tretjo stvar. MKL ne deluje nezakonito. Le uspešno jadra v neetični zakonodaji, ki ji to omogoča. V kolikor pa bo delovanje MKL nezakonito, bodo o tem presodili ustrezni organi in ne javnost.

Kje vidim rešitev?

Popolna transparentnost. Do črke natančno spisani kriteriji zaposlovanja. In zaposlovanje najboljših kadrov za določeno delovno mesto. S tem, ko MKL deluje neetično, si pač koplje sama sebi jamo, saj ne da se na njena delovna mesta ne bodo več prijavljali "najboljši bibliotekarji", ne bodo se več prijavljali tudi "najboljši nebibliotekarji".

To, da je kriza na strani zaposlovalca, pa je definitivno napačno mišljenje, saj "najboljši kandidati" dobijo službo (ne službo, ampak delo!) tako ali tako.

Zakaj je v zablodi Oddelek?

Ker ne priznava svojega dela odgovornosti. Vstop njihovih kadrov v profesijo popolnoma podpiram, da ne bo pomote. Ne odobravam pa nekaterih elementov:

  • Iz Oddelka pridejo izobraženi kadri. To seveda ni res. Iz Oddelka pridejo kadri z listino, od človeka do človeka pa je odvisno, koliko se je angažiral v študiju in zunaj njega. 
  • Nenehno ponavljanje, da je formalno izobraževanje nadpomembno v primerjavi z neformalnim. Malo si poglejte kakšno zadevo kot je Udemy ali Coursera, pa boste kmalu videli, kakšno konkurenco imate tam zunaj.
  • Predmetnika, ki ni v stiku z današnjim časom.
  • Neselekcije študentov v začetku študija - tisti, ki se vpišejo na ta študij samo zato, da so vpisani, bodo zaradi tega prej ali slej nesrečni, sam Oddelek pa bo k temu pripomogel.
  • Zavajanje o temu, kakšna je možnost zaposlovanja v stroki in kaj je potrebno danes za to, da dobi diplomant Oddelka zaposlitev.

Kje vidim rešitev?

Osvežujte predmetnik. Dejstvo, da je Oddelek in predmetnik potrjen, je zame popolnoma irelevantno. V kolikor sem delodajalec bom gledal izključno na to, da ima moj bodoči zaposleni znanje. Pogosteje se vključujte v javne razprave in ne sedite na Olimpu (priznajte svoj del odgovornosti). Stojte za svojimi študenti, ker ste tam izključno zaradi njih.

Zakaj so v zablodi diplomanti?

V tem odstavku mi je v bistvu najtežje pisati. Ker mladi diplomanti so edini, ki na mizo dajo svojo prihodnost in svoj bodoči kruh. Zato popolnoma razumem gnev, ki vsake toliko izbruhne. Ne razumem pa dejstva, da se ne ukrepa. Lajanje in karavana gre dalje, ni nobena rešitev. Priznajte si svoj del krivde.

V zablodi ste, ker mislite, da vam bo služba padla v naročje. V zablodi ste, ker se ne izobražujete neformalno. V zablodi ste, ker se ne povezujete. V zablodi ste, ker se ne mrežite.

Kje vidim rešitev?

Imejte svoje mnenje, bodite aktivni na področju knjižničarstva. Pišite in raziskujte o knjižničarskih temah - naju z Mitjem pozna marsikdo ravno zaradi Bibliobloga. Predstavljajte se svojim bodočim zaposlovalcem takoj v prvem letniku.

Neformalno se izobražujte. V managementu, v statistiki, v družbenih omrežjih, v tujih jezikih, whatever. To vas bo ločilo od 150 drugih kandidatov, ki bodo želeli zasesti delovno mesto. Poiščite pomoč še predno pride do težav. Poiščite nasvete. Bodite samozavestni. Pišite mi na mandelj.tilen@gmail.com in se mi predstavite. Mogoče vas bom predstavil naprej, mogoče bom lahko rešil kakšen izziv, ki ga imate. Mogoče bomo samo rekli kakšno na temo knjižničarstva. Predstavite se direktorjem, niso bogovi. Tisti, ki so resni in imajo vizijo, vam bodo odgovorili. Pri neresnih pa tako ali tako nočete delati.

In še moja zadnja misel, ki jo dostikrat omeni Gary Vaynerchuck:"Stop crying, and just keep hustling".

Over and out.

5 komentarjev:

  1. Skrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Skrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.

      Izbriši
  2. Skrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši
  3. Odličen komentar, Tilen! Se strinjam s tabo.

    OdgovoriIzbriši
  4. Skrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši