Kobo - bralnik za 110 evrov

O elektronskih bralnikih smo na Biblioblogu že dosti pisali. Tokrat vam predstavljamo cenovno ugodnejšo različico.

Kanadsko podjetje Kobo namreč svojo napravico, s podobnimi lastnostmi kakor jih ima konkurenca, prodaja za 149 dolarjev (ca. 110 €). Priljubljeni Amazonov Kindle stane 259 dolarjev.

Cena vključuje bralnik z zaslonom E-ink, 1 GB pomnilnika (dovolj za okoli 1.000 knjig). Za bralnik je na voljo tudi spletna knjigarna Kobo Books, ki ima čez 2 milijona naslovov. Tehta 200 gramov in meri 18,4 x 12 x 1 cm.

Več o samem bralinku lahko izveste na uradni spletni strani podjetja Kobo.
Novica povzeta po: Monitor-novice-Kobo, bralnik za 110 evrov

Kompetence šolskega knjižničarja – zmožnosti, priložnosti, izzivi

KONGRES ŠOLSKIH KNJIŽNIČARJEV SLOVENIJE

»Kompetence šolskega knjižničarja – zmožnosti, priložnosti, izzivi«

Kongresni center Rogla, 21. – 23. oktober 2010

Društvo šolskih knjižničarjev Slovenije od 21. do 23. oktobra 2010 v Kongresnem centru Rogla prireja četrti kongres šolskih knjižničarjev Slovenije. Osrednja tema kongresa bo »Kompetence šolskega knjižničarja – zmožnosti, priložnosti, izzivi«.

Program kongresa sestavlja uvodni plenarni del z vabljenimi referati, nato bo delo potekalo v obliki panelnih diskusij, delavnic, predstavitev primerov dobre prakse in plakatov. Prve raziskovalne izkušnje bodo predstavili tudi študenti Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Predstavljene bodo novosti v stroki in opremi šolskih knjižnic, mednarodna srečanja knjižničarjev in različni projekti. Zaključni del kongresa bo namenjen predstavitvi povzetkov vsebinskih sklopov ter oblikovanju predlogov in sklepov kongresa.

K sodelovanju smo povabili tudi sponzorje in pokrovitelje, njihova razstavna in prodajna mesta bodo na voljo vse dni kongresa, njihovo promocijsko gradivo pa bo sestavni del kongresnega gradiva.

Pripravo in izvedbo posameznih vsebinskih sklopov koordinirajo članice programskega odbora, ki so k sodelovanju pritegnile strokovnjake različnih strok, šolske in druge knjižničarje ter strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju in predstavnike inštitucij v neposredni povezavi s šolskim knjižničarstvom.

Vsebinski sklopi kongresa:
Šolski knjižničar v sistemu – panelna razprava
Moderatorka mag. Majda Steinbuch

Spoprijemanje s stresom, izgorevanje in mobing na delovnem mestu
Moderatorka dr. Vlasta Zabukovec

Upravljanje kariere
Moderatorka dr. Vlasta Zabukovec

Revija Šolska knjižnica – prispevek k strokovni rasti šolskega knjižničarja – okrogla miza ob 20-letnici
Moderatorka mag. Majda Steinbuch

Šolski knjižničar in prostorsko načrtovanje ter opremljanje sodobne, uporabniku prijazne šolske knjižnice
Moderatorka Maja Miklič

Pripovedovanje ljudskih pravljic
Moderatorka Ivanka Učakar

Sodelujete lahko s predstavitvijo primera dobre prakse v obliki referata ali plakata. Programski odbor razpisuje naslednje teme:

Za vsebinski sklop Spoprijemanje s stresom, izgorevanje in mobing na delovnem mestu:
Današnji čas od zaposlenih zahteva vrsto spretnosti, ki omogočajo uspešnost na delovnem mestu in razvijajo prijazne delovne odnose. Tako so strategije spoprijemanja s stresom ključne in lahko v precejšnji meri preprečujejo ali vsaj zmanjšujejo izgorevanje zaposlenih. Za bolj prijazno delovno okolje pa lahko poskrbi tudi znanje o mediaciji oz. strategijah, ki jih uporabimo v stresnih ali konfliktnih situacijah. Poznavanje mobinga, njegovih pojavnih oblik in posledic ter njegovo preprečevanje pa je ključno za dobro počutje zaposlenih in uspešno delovanje kolektiva. V tem sklopu bi radi predstavili primere dobre prakse spoprijemanja s stresom, mobinga ali mediacije.

Za dodatne informacije se zainteresirani lahko obrnete na moderatorko sklopa dr. Vlasto Zabukovec po e-pošti na naslov vlasta.zabukovec@ff.uni-lj.si.

Za vsebinski sklop Upravljanje kariere:
Sklop je namenjen predstavitvam prenovljenih bolonjskih programov in smernic izobraževanja mentorjev študentom bibliotekarstva, informacijske znanosti in knjigarstva po prvi stopnji študija. V tem okviru želimo povedati nekaj več o kariernem načrtovanju, njegovih izhodiščih in primerih dobre prakse. Vse skupaj pa bo vpeto v okvir vseživljenjskega izobraževanja, kjer imajo pomembno vlogo tako formalne kor neformalne oblike. Zato so dobrodošli primeri dobre prakse ali plakati na področju mentorstva študentom, kariernih načrtov in različnih oblik vseživljenjskega izobraževanja.
Za dodatne informacije se zainteresirani lahko obrnete na moderatorko sklopa dr. Vlasto Zabukovec po e-pošti na naslov vlasta.zabukovec@ff.uni-lj.si.

Za vsebinski sklop Šolski knjižničar in prostorsko načrtovanje ter opremljanje sodobne, uporabniku prijazne šolske knjižnice:

• Predstavitev dobrih praks primerov prenove ali izgradnje nove knjižnice:
• izgradnje nove knjižnice (nova šola ali pridobitev novih prostorov v že obstoječi šoli),
• nova oprema knjižnice (novo pohištvo, nova signalizacija),
• prenova knjižnice,
• manjše inovacije v knjižnici, npr. oprema bralnih, pravljičnih kotičkov, načrtovanje tematskih kotičkov in razstav, samostojno izdelane okrasitve knjižnice, kot so npr. poslikave.

Predvsem so dobrodošli primeri dobre prakse knjižničarjev in knjižničark, ki so samoiniciativno izvedli katero od teh izboljšav, da bi knjižnico približati uporabniku in jo narediti ne samo funkcionalno, pač pa tudi uporabniku zanimivejšo in prijaznejšo.

Za dodatne informacije se zainteresirani lahko obrnete na moderatorko sklopa Majo Miklič po e-pošti na naslov maja.miklic@guest.arnes.si.

Za vsebinski sklop Pripovedovanje ljudskih pravljic:
Šolski knjižničarji/knjižničarke se pogosto znajdemo v vlogi bralca slikanice, pripovedovalca zgodbe. Manj pogosto pa smo pravi pripovedovalci, posredniki ljudskih modrosti različnih narodov. Vabimo vas k predstavitvi primerov dobrih praks na temo pripovedovanja ljudskih pripovedi:

• pripovedovanje v krožku, zaključeni skupini,
• pripovedovanje - enkratni dogodek na prireditvi,
• pripovedovanje kot zdravljenje,
• pripovedovanje kot preprečevanje nasilja,
• pripovedovanje kot del projekta raziskovanje kulturne dediščine …

Za dodatne informacije se zainteresirani lahko obrnete na moderatorko večera Ivanko Učakar po e-pošti na naslov ivanka.ucakar@guest.arnes.si.

Programski odbor vabi, da se s svojimi prispevki aktivno vključite v pripravo kongresa. Zaradi pravočasne izpeljave vseh dejavnosti, vas vljudno prosimo, da upoštevate datume prijave in oddaje prispevkov. Vsi sprejeti prispevki bodo recenzirani in objavljeni v zborniku kongresa.
Prijavo prispevka pošljite najkasneje do 12. 4. 2010 na e-naslova: natasa.tusek@guest.arnes.si in majda.steinbuch@zrss.si. Potrditev prispevka z navodili za pripravo boste prejeli do 23. 4. 2010. Celotna besedila pričakujemo najkasneje do 31. 5. 2010.

Članice programskega odbora z elektronski naslovi:

• mag. Majda Steinbuch: majda.steinbuch@zrss.si
• dr. Vlasta Zabukovec: vlasta.zabukovec@ff.uni-lj.si
• Ivanka Učakar: ivanka.ucakar@guest.arnes.si
• Maja Miklič: maja.miklic@guest.arnes.si
• Nataša Kuštrin Tušek: natasa.tusek@guest.arnes.si

Nataša Kuštrin Tušek,
Predsednica Društva šolskih knjižničarjev Slovenije (koordinatorica kongresa)
in
mag. Majda Steinbuch,
Predsednica programskega odbora kongresa

Svetovni dan prostih formatov: 31. 3.

31. marca je svetovni dan prostih formatov — Document Freedom Day [DFD]!

Na ta dan želimo s skupnimi močmi izobraziti javnost o pomenu odprtih datotečnih formatov in odprtih standardov na splošno.

Praznovanje

Vabljeni na praznovanje v Kiberpipi (Kersnikova 6, Ljubljana), ki se prične ob 18h.

18.00: uvodni nagovor — Matija Šuklje, FSFE Fellowship skupina Slovenija
18.15: „Kratek uvod v odprte formate in standarde“ — Matija Šuklje, FSFE Fellowship skupina Slovenija
19.00: „Uporaba odprtih standardov na slovenskih sodiščih“ — Bojan Muršec in Gregor Strojin, Vrhovno sodišče
19.45: „Odprti formati in večpredstavnost“ — Andrej Čremožnik, FSFE Fellowship skupina Slovenija
20.30: okrogla miza do 22.00: druženje (in prigrizki)

Zakaj potreba po svobodi dokumentov?

Živimo v času, v katerem se papirnate oblike shranjevanja podatkov večinoma menjajo za digitalne. Svoboda dokumentov je torej nujna za obstoj vaših dokumentov neodvisno od aplikacij s katerimi jih ustvarjate in vam omogoča neomejeno menjanje različnih aplikacij.

Svoboda dokumentov in demokracija

Elektronski zapisi dandanes vsebujejo zapise vlad kot so podatki o davkih in zapisniki zasedanja parlamenta. Za zagotovitev delujoče demokracije je potrebno poskrbeti, da ti dokumenti vedno ostanejo v nadzoru vlade. Podobno velja tudi za vso interakcijo med vlado in prebivalci, ki ne bi smela biti nikoli odvisna izključno od zaprtih izdelkov komercialnih
ponudnikov.

Svoboda dokumentov in vaše finance

Open Document Format [ODF] (ang. za „odprt format dokumentov“) in ostali odprti standardi so nujni za obstoj svobodnega trga in zagotavljajo konkurenco med ponudniki, ker omogočajo uporabnikom neovirano izbiro aplikacij. Konkurenca praviloma zagotavlja boljšo kvaliteto izdelkov in nižje cene za vse, vključno z vami.

Kako doseči svobodo dokumentov?

Povejte ostalim o svobodi dokumentov. Na svojo spletno stran dodajte povezavo na stran DFD. Pričnite z uporabo ODF formata. Če vaša trenutna pisarniška aplikacija ne podpira ODF, jo lahko zamenjate z drugo. Seznam podprtih aplikacij najdete na spletni strani DFD.

Več o DFD na: http://documentfreedom.org/Main_Page/sl
Več o FSFE Fellowship skupini Slovenija:
http://wiki.fsfe.org/groups/Slovenia

Izteka se rok za oddajo vloge za napredovanje v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti!

Obveščamo vas, da se počasi že izteka rok za oddajo vloge za napredovanje v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti. Pravilnik o napredovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti, obrazec za vlogo ter dodatna navodila in pojasnila lahko najdete na spletni strani Ministrstva za kulturo: http://www.mk.gov.si/si/postopki/knjiznicarstvo/.

Zadnji rok za oddajo vloge v tem ocenjevalnem roku je do vključno 1. aprila 2010.

Vir: RSS ICB Knjižničarske novice

Revija Knjižnica vabi k sodelovanju

Uredništvo revije Knjižnice je pred časom prenovilo svojo zasedbo. V veljavo je stopil tudi novi Pravilnik o organizaciji in izdajanju revije Knjižnica, ki ga je 26. februarja 2010 sprejel Upravni odbor Zveze bibliotekarskih društev Slovenije.

Ob tej priložnosti vabijo k sodelovanju s prispevki. Pozivajo, da se opogumijo tudi mlajše strokovnjakinje in strokovnjaki. Za več informacij pa lahko pokličite na tel. 01/2001 174 ali pišite na e-naslov: branka.badovinac@nuk.uni-lj.si.

Povzeto po Spletnem dnevniku revije Knjižnica

Vabljeni na klepet o bibliotekarski terminologiji

Člani bibliotekarskih društev ste že dobili Bibliotekarski terminološki slovar kot zadnjo dvojno številko letnika 2009 strokovne revije Knjižnica, če niste član, ga poiščite v svoji knjižnici! Postavljen je torej na ogled in dan v rabo . . . Prelistajte ga, bodite radovedni, uporabljajte ga pri svojem delu. Vabimo vas, da se nam pridružite na spletnem dnevniku Bibliotekarska terminologija s pripombami, kritikami in priporočili in pomagate popraviti slovar tam, kjer je slab, ter ga dopolniti na mestih, kjer je še nepopoln.

Blog pa naj postane tudi mesto za objavo in izmenjavo mnenj o strokovnih izrazih, ki jih pri delu v stroki dnevno srečujemo in z njimi nismo zadovoljni, pa tistih, ki jih zasledimo v tuji literaturi in za njih ne najdemo ustreznika v slovenščini. Bodite kritični in ustvarjalni, pokažite na nepravilnosti in če se le da, predlagajte boljšo rešitev. Oglasite se tudi, če česa ne veste, mogoče nam uspe skupaj najti rešitev!

Vabimo vas k sodelovanju!

Občni zbor Društva bibliotekarjev Ljubljana

Spoštovani člani in članice DBL,

prijazno vabljeni na Občni zbor našega Društva bibliotekarjev Ljubljana, ki bo v torek, 23. marca 2010 ob 17h v Mestni knjižnici Ljubljana, Knjižnica Bežigrad, kletna dvorana.

Dnevni red občnega zbora:

1. Izvolitev delovnega predsedstva občnega zbora
2. Poslovno poročilo 2009
3. Finačni načrt za leto 2010
4. Sprejem pravil DBL
5. Razno

Sledilo bo strokovno srečanje “Predstavitev sekcij ZBDS.”
Vljudno prosimo, če se lahko občnega zbora udeležite, saj moramo zaradi sprejema pravil zagotoviti prisotnost večine vseh članov društva. Vse, ki se občnega zbora ne boste mogli udeležiti, prosimo, da nam do 19. marca pošljete izpolnjeno pooblastilo na naslov Društvo bibliotekarjev Ljubljana, Trg republike 3, 1000 Ljubljana ali skenirano pooblastilo po elektronski pošti tajnici društva veronika.potocnik(at)nuk.uni-lj.si.

Z lepimi pozdravi,
Maja Božič
predsednica DBL

Delovno mesto glavnega knjižničarja

Glavna pisarna Združenih narodov na Dunaju vabi na prijavo za delovno mesto glavnega knjižničarja (Chief Librarian, P-3).

Čestitka ob Dnevu žena

Drage bralke,

Želimo vam lep praznik!

Vaš Biblioteam

Revija Popular Science brezplačno dostopna na spletu

Nori na nove tehnologije?
Pripravite se na to, da boste izgubili cel dan.

PopSci, spletna stran revije Popular Science, je digitalizirala vse izvode revije v zadnjih 137 letih in ga objavila za vas popolnoma brezplačno. Arhiv, ki je bil narejen v sodelovanju z Google Books, vsebuje tudi zgodovinska reklamna sporočila.

Hrvaška akademska e-knjižnica

E-knjižnica hrvaške akademske in raziskovalne mreže je arhiv digitalnih knjig in časopisov dostopnih v formatu PDF. Dostopna je članom hrvaške akademskega, izobraževalnega in raziskovalnega okolja.

Prijava je mogoča s pomočjo AAii@EduHr uporabniškega imena za akademsko skupnost in HUSO uporabniških računov za osnovne in srednje šole.

Trenutno so dostopni časopisi: VIDI, e-kids, Matka, matematičko-fizički list, Poučak in Play Math.

Dostopne knjige so primarno iz področja računalništva (Linux, C++, …) intelektualnega lasništva, iskanja in vrednotenja informacij na Internetu in ECDLC za otroke.

Uporabnikom je dostopna tudi enciklopedija Proleksis – prva hrvaška splošna in nacionalna online enciklopedija.

Predstavitev Bibliotekarskega terminološkega slovarja

V Mestnem muzeju se je danes na predstavitvi Bibliotekarskega terminološkega slovarja zbralo kar nekaj uveljavljenih imen iz slovenske bibliotekarske stroke. Začeli smo z zanimivo in vsekakor poučno zgodovinsko predstavitvijo bibliotekarske terminologije. Ta je bila skozi čas več ali manj odvisna od ustnega dogovora med bibliotekarji samimi, glede na prostor kjer so delovali. V zgodovini je bila večkrat prežeta z grškimi oz. latinskim ter kasneje nemškimi in angleškimi izrazi.
Nato nam je Ivan Kanič predstavil tudi nekaj zanimivosti o nastanku slovarja ter tudi statistične podatke o slovarju samem: število moških/ ženskih samostalnikov, predlogov, glagolov, ... ter iz česa vse sestoji posamezni termin.

Po približno urici predstavitve, ki je presenetljivo hitro minila, se je prijetna predstavitev končala. Novi Bibliotekarski terminološki slovar pa, če povzamem zaključne besede dr. Urbanije, ki se je naslonil nanašega Prešerna; je po več kot dveh desetletjih začel svojo pot, pripravljen da izve "kaj zijalo neumno, kaj umetni od nje pravi". Pa na zijala neumna se ni potrebno preveč ozirati.

Več o slovarju lahko izveste na domači strani Bibliotekarske terminološke komisije.

Naklada je kar precejšnja, člani ZBDSja bodo slovar dobili na dom kot dvojno izdajo revije Knjižnica, nekaj izvodov pa bo možno kupiti tudi posebej.

Biblioblog se pridružuje čestitkam pri končanem temeljnem delu v naši stroki.