Strani

19.10.09

Tiskanje knjig po naročilu

O e-knjigah je na Biblioblogu tekla debata že večkrat, tokrat pa vam bomo predstavili dve storitvi izdelovanja e-knjig oz. knjig po naročilu EOD ter Kirtas Technologies.

EOD je projek v katerem sodeluje tudi Digitalna knjižnica Slovenije. Gre za nadaljevanje eTEN-ovega projekta DOD (digitalizacija po naročilu), ki je potekal med letoma 2006 in 2008. V tem obdobju so v Narodni in univerzitetni knjižnici skupaj z 20 partnerskimi inštitucijami iz desetih evropskih držav vzpostavili mrežo knjižnic, ki nudijo storitev EOD (e-knjige po naročilu). Po uspešnem poizkusnem obdobju, v katerem so v NUK realizirali 188 naročil digitalizacije knjižnega gradiva, se je ponudila priložnost, da skupaj s partnerji v okviru programa Evropske komisije Kultura 2007 storitev še dodatno nadgradjo in izboljšajo. Tako so maja 2009 pričeli z nadaljevanjem projekta, ki poteka pod vodstvom Bibliotakarskega raziskovalnega centra NUK.

Poglavitni namen storitve je izboljšati možnosti dostopa do starejšega knjižnega gradiva, kateremu je potekla avtorsko pravna zaščita (obdobje 1500-1900 leta) preko digitalizacije. Saj je le-to zaradi svoje starosti in dragocenosti ponavadi dostopno zgolj v ustanovah, ki ga hranijo. V nekaterih evropskih državah je dovoljeno v celoti reproducirati tudi knjige, ki niso več prosto dostopne na tržišču. Na tak način je mogoče (za namene zasebne uporabe) ponuditi tudi mnogo gradiva, ki je nastalo v 20. stoletju.

Zaiteresirani uporabik lahko proti ustreznemu plačilu naroči e-knjigo v pdf formatu preko običajnih knjižničnih katalogov (NUKa kakor tudi vseh trinajstih sodelujočih partnerskih knjižnic) Knjižnice opravijo digitalizacijo, na koncu pa uporabnik e-knjigo prenese na svoj računalnik. Možen je tudi izpis na CD oz. DVD. Vse knjige, natisnjene po letu 1800, če je mogoče pa tudi starejše, vsebujejo tudi samodejno generirano polno besedilo. Pdf različica e-knjige tako omogoča iskanje po besedilu ter kopiranje in lepljenje delov besedila v druge programske aplikacije. Knjige, digitalizirane na tak način, so vključene v digitalne knjižnice sodelujočih institucij ter tako dostopne na internetu.

Knjižnica pri izvajanju storitve v osnovi potrebuje zgolj obtični čitalec (skener) in internetno povezavo. Za upravljanje z naročili, komunikacijo s strankami, izdelavo e-knjig, dostavo ter plačilo poskrbijo pri EODu.

V NUKu obljubljajo, da se bodo v naslednjih štirih letih posvetili predvsem:

- Razširitvi mreže knjižnic, ki nudijo storitev e-knjige po naročilu (EOD);

- Promociji storitve EOD kot primera dobre prakse na področju evropskega sodelovanja ter zagotavljanju izmenjave znanja in izkušenj s področja digitalizacije ter uporabniških storitev z drugimi inštitucijami, ki hranijo pisno kulturno dediščino;

- Podpori medkulturnemu dialogu med uporabniki in bralci starejšega knjižnega gradiva

Koordinator projekta je Univerzitetna in regionalna knjižnica Tirolske v Innsbrucku. Narodna in univerzitetna knjižnica sodeluje na projektu kot partner ter vodja vsebinskih sklopov organizacije odprtih dnevov in delavnic.

V mreži knjižnic, ki ponujajo storitev EOD, je 13 ustanov iz osmih evropskih držav: Knjižnica Univerze na Dunaju, Bavarska državna knjižnica, Knjižnica Univerze v Gradcu, Univerzitetna knjižnica v Bratislavi, Knjižnica univerze v Regensburgu, Knjižnica Humboldtove univerze v Berlinu, Danska kraljeva knjižnica, Nacionalna knjižnica Madžarske, Nacionalna knjižnica Estonije, Knjižnica Univerze v Greifswaldu in Nacionalna knjižnica Portugalske.

K sodelovanju vabijo vse knjižnice, muzeje, arhive in druge kulturne inštitucije.

Več o storitvi EOD si lahko preberete na prosojnicah iz posveta na Bledu.


Pri New York Public Library (NYPL) pa so se v sodelovanju z Kirtas Technologies odločili da bodo omogočili dostop preko 500 tisočih knjig tiskanih na zahtevo. Uporabniki tu iščejo knjige po njihovih naslovih tako preko Kirtas-a kakor Googla. Formati, ki jih ponujajo so golo besedilo, tiff, pdf in tiskana verzija.

Preseneča dejstvo da so knjige dostopne po enotni ceni (1, 95 $ ), medtem ko je cena pri EODju odvisna od števila strani publikacije in jo določa vsaka knjižnica članica po lastni presoji. Za knjigo s 200 str. boste recimo odšteli kar 26 €. Cenik najdete na http://www.dlib.si/eod/cenik.pdf .

NYPL je ena od vodilnih javnih knjižnic v svetu in ena od najpomembnejših raziskovalnih knjižnic ZDA. Mrežo sestavlja kar 89 knjižnic, ki skupaj hranijo več kot 50 milijonov enot knjižnega gradiva.

Pri projektu sodelujejo še:

-The Bernard C. Middleton

-The Penn Libreries

-The McGill University

-The McMaster University


Zanimivo, vendar nikjer ne najdem podatka koliko različnih naslovov knjig NUK oz. EOD ponujata v tisk. (Morda pa nimam dovolj razvitih detektivskih veščin in mi primanjkuje informacijske pismenosti.) Medtem ko imajo to pri Kirtas-u nazorno prikazano za vsako članico posebej. Tudi spletna stran je veliko bolj dovršena tako iz vizualnega kakor praktičnega vidika. Uporabnik dejansko lahko vidi naslovnice knjig še preden gredo le-te v tisk, ima vpogled v njen kratek opis, išče po različnih kategorijah... Nekaj knjig je pripravljeno že vnaprej, tako da si jih lahko neposredno snamete iz interneta. Poskrbeli so tudi za podajanje ocene bralcev o knjigi s pomočjo 5 stopenjske lestvice. Za vpogled kakšno knjigo boste dobili, ponujajo brezplačen prenos ene izmed njih po njihovem izboru.

Po drugi strani je storitev Digitalne knjižnice Slovenije (EOD) tako grafično kakor tudi vsebinsko precej borna. Nikjer ni možnosti o pridobitvi povratne informacije, glede mnenja uporabnikov o določeni knjigi, podatka kako obsežna je posamezna knjiga (oz. datoteka), vpogleda kako bo publikacija izgledala.... Vse kar ponujajo je zgolj možnost enostavnega in naprednega iskanja.

In spet se mi poraja vprašanje, le kdaj bo splet 2.o prišel tudi v slovenske bibliotekarske vode?




8 komentarjev:

  1. Res veliko zanimivih vprašanj se poraja. Zanimiva pa je tudi pomankljiva informiranost komentatorja. Torej, da čisto na kratko dopolnim toale copy-paste o EOD s kratko informacijo o obstoju članka, ki ga brez kakšnih posebnih detektivskih veščin najdemo v aktualni številki knjižničarskih novic in omenja tudi bodoče 2.0 izboljšave, skupni iskalnik po katalogih partnerskih inštitucij, dopolnitev storitve s tiskom po naročilu in še nekaterimi drugimi bombončki za 2.0 in druge vrste sladokuscev, ki redno uporabljajo starejše gradivo. Pa še kaj koristnega izven 2.0 okvirjev se najde na seznamu. Tako, da kar počasi, počasi, pa vsaka konkretna pomoč izven okvirjev ad hoc kritikantstva je tudi sigurno obrodošla.

    OdgovoriIzbriši
  2. Dragi anonimni!

    Ad hoc kritikanstvo to pač ni. Je pa to pogled na zadevo študentke Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Copy-paste je verjetno narejen z vidika verodostojnosti. Navaja se tiste podatke, za katere se smatra, da so najbolj pristni (se pravi iz strani, ki ponujajo to storitev). Na žalost članek v Knjižničarskih novicah omenja samo to, kar je že bilo povedanega - kaj konkretnejšega (predvsem mislim na 2.0) pa ni navedeno. EOD je vsekakor hvalevreden projekt, tu ni dvoma. Na tem mestu pa gre predvsem za neko splošno primerjavo dveh projektov - če je primerjava ustrezna, bodo to povedali ostali komentatorji.

    Moja hiba je nedvoumno ta, da sem malce alergičen na "počasi se daleč pride" varianto, vendar prav tako ne zagovarjam "z glavo skozi zid".

    Skušajmo debato ohranjati na nekem konstruktivnem nivoju - to bomo dosegli tudi s tem, da se bodo določeni osebki prenehali skrivati pod anonimnostjo.

    Ekipa Bibliobloga pa je, poudarjam, vedno pripravljena na kakršnakoli resna sodelovanja.

    OdgovoriIzbriši
  3. Pri EOD ravno ne vidim potrebe po "vztrajanju" na 2.0 karsižebodi! Naj 2.0 ne postane slogan zaradi slogana in dajanja vtisa modnosti!

    Pri vmesniku Cobiss pa glih "počasi se daleč pride" varianto zagovarjaš :-)

    OdgovoriIzbriši
  4. Dragi @ žal ne vem kdo!
    Naj poudarim, da ne tu ne gre za kritiziranje "domačega proizvoda", ampak za predstavitev. Osebno me pač moti da na EOD ni določenih podatkov, ki bi zagotovo zanimali vsakega uporabnika.
    Še glede zagovarjanja variante, da se počasi daleč pride. Menim da je kolega Tilen, povsem nazorno povedal, da je vesel novosti pri Cobissu in da si želi, da bi se na tem projektu v kratkem še kaj spremenilo.

    OdgovoriIzbriši
  5. @Anonimni

    Ne razumem logike - najprej je napisano, kaj vse še čaka ta projekt, potem pa ne vidiš potrebe pri vztrajanju? Kot prvič ni nihče omenil vztrajanja. 2.0 pa ni ne slogan, ne vtis modnosti, temveč "de facto", ki se ga marsikdo zaveda, marsikdo pa tudi ne.

    Kar se pa COBISS-a tiče, pa bodimo dosledni. Jaz pravim:"Moje osebno mnenje je to, da je to korak v pravo smer." Ne vem kje je tu zagovarjanje počasi se daleč pride :).

    Torej anonimni - vaša identiteta? Ali je bolje nastopati v vlogi vojerja in brati, kaj pišejo tisti, ki so tako ali tako v javni funkciji sami pa se ne upajo izpostaviti? (/zbodljivke off)

    OdgovoriIzbriši
  6. Ja, blogi so zato, da se jih bere, mar ne?

    OdgovoriIzbriši
  7. Blogi so tudi zato, da se jih bere - na Biblioblogu pa stremimo k neki konstruktivni debati, ki je toliko bolj verodostojna, če poznamo akterje, ki izražajo svoja mnenja. Najlažje je pisati pod krinko - izpostaviti se s svojim mnenjem pa je izgleda rezervirano za pogumnejše, ki se ne bojijo.

    OdgovoriIzbriši