Strani

11.2.09

Anketa - "Knjižničarske novice so se podražile"

Čas leti in rezultati ankete so tu:
Ne poznam tega čtiva. 0 (0%)
Sem goreč privrženec in bom plačal/a vsako ceno. 0 (0%)
Propagandnega gradiva ne berem. 1 (12%)
Zadostuje mi ogled brezplačnih številk. 3 (37%)
Ta pofl še za wc papir ni dober. 4 (50%)
Anketa je bila seveda zastavljena na provokativen način in takšni so tudi rezultati. Knjižničarske novice so nadaljevanje Obvestil Republiške matične službe - Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani iz leta 1991. Obvestila so začela izhajati leta 1968, Knjižničarske novice kot takšne pa imajo tradicijo dobrih 15 let izhajanja.

So ena redkih publikacij v slovenskem prostoru, ki obravnava predvsem knjižničarsko tematiko. Omenil bi še vsaj Šolsko knjižnico in pa Knjižnico. Kaj nas je predvsem zmotilo? To, da če želijo Knjižničarske novice ostati le "novice", bodo morale spremeniti koncept poslovanja. Plačevati namreč vsoto, kot jo zahtevajo, je naravnost abnormalno. Novice v smislu novic, so v današnjem času v domeni t.i. "odprtega dostopa". Za njih se ne plačuje, a znajo biti vseeno zelo kvalitetne (lahko vključujejo tudi recenzije!). Če pa želijo Knjižničarske novice stati ob boku Knjižnici kot trenutno edini relevantni reviji v našem prostoru, potem pa jim želim vso srečo in predvsem veliko uspeha, saj bomo tako knjižničarji imeli vsaj 2 kvalitetni reviji. (Glede na to, da nastajata obe publikaciji v isti hiši, pa je to malo verjetno.)

Cenik naročnine Knjižnice:
9,20 EUR za individualne naročnike, člane bibliotekarskih društev
32,60 EUR za individualne naročnike, nečlane
7,00 EUR za upokojence in študente
35,50 EUR za institucije
68 EUR za naročnike iz tujine
Cenik naročnine Knjižničarskih novic:
50,00 EUR za tiskano obliko + 1 brezplačen dostop do elektronske oblike
30,00 EUR za dostop do elektronske oblike
15,00 EUR vsak dodaten dostop do elektronske oblike
Upam da se vidi v čem je srž problema. Upam si celo trditi, da ima naš skromen blog precej večji domet obiskanosti (branja) kot Knjižničarske novice. Razen če mi kdo ne dokaže nasprotno.

12 komentarjev:

  1. Vprašanje "Zadostuje mi ogled brezplačnih številk." je bil "trick question!" Namreč, ob neuspešni prijavi na elektronsko verzijo se izpiše "Če niste naročnik, vas vabimo k ogledu brezplačnih številk (januar-junij 2004)." Vabilo k branju 5 let starih "novic" je pravzaprav zabavno. Brezplačnih številk ni. Če so sodelujoči morda mislili na izvode dostopne v njihovi knjižnici, ki je naročena nanje, je to prost dostop ne pa brezplačna številka.

    OdgovoriIzbriši
  2. Tilnovi kronologiji bi dodal samo še, da je bil glavni namen Obvestil in kasneje Knjižničarskih novic (KN) prav to, kar razodevata naslova – obveščati, informirati najširšo bibliotekarsko strokovno javnost o pomembnejših dogodkih, novicah in novostih na področju knjižnične dejavnosti in knjižničarske stroke. Ni naključje, da je časopis izdajala Republiška matična služba pri »materi« slovenskih knjižnic z namenom, da bi šel njegov glas čim širše med stanovske kolege, bilten sam pa se še danes predstavlja kot

    »Knjižničarske novice so informativni bilten, ki seznanja slovenske knjižnične delavce s tekočimi dogajanji in novostmi v stroki. Objavlja strokovne članke, poročila s strokovnih posvetovanj, srečanj in sestankov, prispevke o pomembnih dogodkih in novostih v knjižnicah, prispevke o projektih, v katerih sodelujejo knjižnice, intervjuje, mnenja in ocene, spominske in podobne zapise, obvestila in razpise ter obvestila o prireditvah, posvetih in drugih strokovnih dogodkih.«

    Zato KN ne gre primerjati z drugimi časopisi, ki že v naslovu pojasnijo, da so specializirani za določeno področje in/ali vrsto knjižnic – Šolska knjižnica, Potujoče novice, COBISS obvestila oz. sedaj Organizacija znanja, Knjižnica pa je znanstvena revija s popolnoma drugačnimi cilji in ambicijami, kar je tudi prav in od leta 1991 tudi ustrezno mednarodno priznano (citiranost v LISI). Torej ostanejo nesrečne Knjižničarske novice res edini informativni bibliotekarski bilten (resnejši strokovni članki zaidejo vanje pač zato, ker so KN mesečnik in tako relativno aktualne, članki pa so tudi vsebinsko »prekratki« za znanstveno objavo v Knjižnici, ki je četrtletnik). Že v preteklosti smo pogosto opažali, da mnogi strokovni kolegi KN niso prav redno zasledovali in brali, zgoraj opisana cenovna politika in še bolj ponesrečena, že kar nerodna kontrola elektronskega dostopa z neverjetno kombinacijo uporabniškega imena in gesla, ki si ga recimo jaz pri svojih letih absolutno ne morem zapomniti (tolaži me, da trdijo enako tudi mlajši in tudi čisto mladi!) pa je najbrž njihovo branost še bolj potisnila v ozadje. Uvodnik letošnje prve številke obljublja tozadevne poenostavitve . . . veselim se jih, ker imam čas za branje ob večerih in doma, abrakadarbrix geslo pa zapisano na koledarju v službi.

    Ob Tilnovi primerjavi cen naročnine za KN in Knjižnico velja dodati, da so avtorski prispevki v Knjižnici solidno honorirani, KN pa so glede tega »brezplačnik«. Spodobi pa se vendarle povedati, da ima Knjižnica prihodke iz članarin članov ZBDS (preko področnih društev nad 1000) in kot znanstvena revija tudi možnost ustreznega subvencioniranja, ki ni prav majhno. Res pa je tudi, da nastajajo danes največji stroški še vedno s tiskom (če pozabimo avtorske honorarje, ki pa jih pri KN tako ni) in je elektronska verzija tako ali tako več ali manj »stranski produkt« priprave besedil za tiskano izdajo. Elektronska izdaja Knjižnice je ob vsej svoji tehtni strokovnosti in znanstveni vsebini javno dostopna in brezplačna, pri KN pa se zdi, kot bi se kdo bal, da bo preveč ljudi preveč izvedelo . . . Osnovni namen biltena je bil v kali zatrt, namesto aktivnega prizadevanja za kar se da široko diseminacijo svežih informacij med stanovskimi kolegi je skrb posvečena bolj zapiranju dostopa do njih. Razumem finančne pomisleke izdajatelja in založnika, vendar ne verjamem, da za KN ni druge poti. Vsaj za elektronsko izdajo.

    Zato: »bonbonček« za Knjižnico, »limona« za Knjižničarske novice.

    OdgovoriIzbriši
  3. Mislim da, v dobi elektronskih medijev, časopis, ki izhaja enkrat mesečno, ne more biti več relevanten vir novic. Vsaj ne v takšni obliki. In še posebej ne, če je poln reklam. Kot član Biblioteama seveda upam, da lahko Biblioblog neposredno primerjamo s KN. Vsebine so tukaj lažje dosegljive in bolj aktualne. Seveda pa zaradi oblike bloga tudi dodatne prednosti (komuniciranje z bralci, dodatne vsebine, linki.)

    OdgovoriIzbriši
  4. Janez, me veseli za dolg prispevek in dodatno pojasnjevanje. Kot sem že povedal, lahko moje osebno stališče strnim v dve točki:

    1. Knjižničarske novice so lahko pomemben vir informacij, že zaradi tega, ker imajo ustaljen krog bralcev in znane avtorje, ki za revijo pišejo prispevke. Vendar je (ali pa postaja) njihov način dela napačen. Če želijo ostati informativni bilten (ali nekaj temu podobnega), naj zasnujejo kvalitetno spletno mesto, ki bo pravzaprav omogočilo kakovostnejšo predstavljanje, omejilo njihove stroške in bo predvsem še ažurnejše. Če pa želijo postati revija s kvalitetnimi članki in recenzijami, naj se prekvalificirajo in postavijo ustreznejšo ceno (lahko tudi višjo).

    2. Kar se tiče višine naročnine. Mene kot kupca revije (bralca) prav nič ne zanima, kateri stroški stojijo za ceno revije. Kakor tudi modernega uporabnika knjižnice ne zanima, kako deluje ustroj knjižnice, ampak ga samo zanima ali bo dobil določeno gradivo (informacijo) ali ne. Saj vsi veste v katero smer molim taco :).

    Tilen

    OdgovoriIzbriši
  5. Ljudje smo po naravi taki (no, tu pa tam se najde kdo, ki tak ni), da opravljamo svoje delo po liniji čimmanjšega upora subjekta.
    Tudi v programiranju je tako. Še vedno velja pravilo - izdelati produkt po naročilu, Bognedaj kaj preveč ponuditi, saj se možnost napake povečuje eksponentno z dodanimi moduli (beri funkcijami). Zatedadelj se naročnika ponavadi odpravi z besedami "tega v tej verziji ni, ker ni bilo naročeno.. lahko pa dodamo v drugi.."

    Tudi v KN je tako.
    Danes je na portalu tudi možnost menjave gesla in pošiljanje pozabljenega gesla na naročnikov naslov. Zakaj sedaj?
    Stranka oz. natančneje odgovorna oseba, ki zastopa stranko je predlagala to možnost pred nedavnim in implementacija se je zgodila v začetku leta. Mislim da je z letošnjim letom celo tako, da je za vsak izvod fizične oblike na voljo elektronski dostop.Toliko o tehničnih popravkih.

    Glede vsebine pa..
    Hvala Bogu, da nisem knjižničar in hvala Bogu, da je na spletu pornografija, portali z filmsko in glasbeno vsebino, dnevno časopisje, straming športnih vsebin itd. Dokler bo tako, mi ne bo treba prebirati knjižničarskih vsebin.
    Tudi komentirati le-teh mi ne bo potrebno. Tokrat to počnem izjemoma, saj sem bil posredno izzvan in prijazno napoten na to stran, ki ima bojda višjo statistiko obiska kot KN.

    Naj razumem napad na KN kot plod kritičnega razmišljanja čistega uma (nekaj takega piše avtor da je) - pardon, kritik znanosti.... ali kot napad s strani bivšega zaposlenega na inštitucijo, ki izdaja omenjeno gradivo.
    Bi avtor napisal ta članek še v času, ko je bil v NUK zaposlen? Hmm, nikoli ne bom izvedel.

    Avtorju predlagam, da odda kak članek v KN in s tem pripomore k dvigu kvalitete, ki ga novicam akutno primanjkuje.

    l.p
    Matjaž

    OdgovoriIzbriši
  6. Najlepša hvala Matjaž za tvoj komentar! Resnično me veseli, da nas berejo tudi v NUK-u. Vendar pa ne razumem tvoje reakcije. Vse kar napišem, bodisi v štartu piše, da gre za šaljiv pristop, bodisi gre za utemljeno reakcijo na določeno problematiko. Nikoli ne govorim na pamet, če pa že, pa sprejmem vsako podkrepljeno kritiko! Kar se pa statistike tiče, je šla kritika samo (naj poudarim še enkrat!) na račun tega, da je namen novic (novičk?) obveščati o aktualnih zadevah in da je (po mojem) precej boljši način tovrstnega izvajanja v spletnem okolju.

    Kar se mojega opisa tiče - je osebni in pač moje lastno videnje. Dejstvo pa je, da se pač akademsko ukvarjam v tej smeri. Ne vem tudi, zakaj se moram braniti v tej smeri, da napadam NUK? To vsekakor ni res, še sedaj imam dobre stike z večino tamkajšnjih zaposlenih, s katerimi sem imel čast delati in vem, da so sposobni za marsikaj! Takrat pa verjetno res ne bi napisal kaj takega, ker sem bil še verjetno preveč zelen. Upam da sem sedaj malce manj (naj o tem presojajo drugi). Upam tudi da so večini jasne razlike med: - opozarjanjem na določeno situacijo, kritiko določenega dela in blatenjem (neosnovanim žaljenjem ipd.). Naj tukaj prvič in zadnjič povem, da moja moralna načela ne dopuščajo neosnovanega blatenja in da sem zavezan strokovnemu pristopu.

    Kar se pa oddajanja članka tiče, bojo pa verjetno prišli tudi ti časi (materiala je zadosti).

    Predvsem Matjažu želim prijeten delovni dan!

    Tilen

    OdgovoriIzbriši
  7. zdravo,
    no tole so še moje opazke:
    - zdi se odlično, da se javno objavljajo vsaj neki komentarji znotraj knjižničarske srenje, oz. na njenih mejah
    - zdi se malo manj v redu, da nobena anketa in njeni rezultati niso niti pod razno prepričljivi, da bi podprli vsaj en argument v objavah na tem blogu, pa tudi tega pogleda o KN ne
    - zdi se malo hecno tole tekmovanje med KN in biblioblogom , ki ga spodbuja slednji - sploh zato, ker imamo v slovenskem prostoru toliko sorodnih revij, da lahko medseboj tekmujejo
    - zdi se relativno normalno, da se kritike pojavijo takrat ko se kaj podraži; sploh pa ko je ta cena resda nekoliko previsoka
    - zdi se nenavadno, da se pojavijo komentarji o kvaliteti vsebine KN s strani okronanih "neknjižničarjev", ki podpirajo strategijo najmanjšega odpora
    - zdi se neizmerno oguljeno, da je tiskani medij že mrtev (pač še nekaj časa ne bo)
    - zdi se ludistično, a vendar tehnologija sama ni rešitev (in ja, obstaja nekaj čemur se reče digitalni razkorak)
    - zdi se čudno, da kupca ne zanima cena revije?
    - zdi se potrebno, da se objavljajo krajše novičke [!], zatorej so "knjižničarske novice" in ne »processing system in nekaj«;
    - zdi se dokaj pozitivno, da se v KN objavljajo novičke, ki niso vezane le na mati institucijo
    - zdi se relativno naporno, da se vzdržuje tiskano in e-verzijo

    Lp, Branka

    OdgovoriIzbriši
  8. Branka, naj ti odgovorim v tvojemu stilu (ki mi je mimogrede, izredno povšečen!):

    - Biblioteam v prvi vrsti stremi k temu, da bi se v knjižničarski srenji bolj pogovarjali, na vseh nivojih! To je recimo temu, naš dolgoročen cilj - odpirati vrata, ki so nekje nerazumljivo zaprta.
    - Sem že v prejšnih objavah povedal, da naša anketa ni nek resen znanstveni proizvod ampak le vzvod za razmišljanje o določeni tematiki (podobno kot Osje gnezdo) in zato seveda ne argumentirajo KN.
    - Mi seveda ne gledamo na to kot na tekmovanje. Gledamo kot na nek doprinos v knjižničarski prostor.
    - Kritika se vedno pojavi, ko je sprememba v očeh javnosti - na slabše (preko njihovih oči).
    - Upam da besedna zveza "okronani neknjižničarji" ne leti na Biblioteam :).
    - Kar se tiskanega medija tiče imamo pač različne poglede. Sam delam v procesu znanstvenega komuniciranja/informiranja, konzorcionalnega dela ipd. in zagovarjam stališče, da je tiskani medij v teh očeh dejansko v zadnjih vzdihljajih. To vam lahko povejo ali nakažejo vsi večji igralci na založniški sceni (Elsevier, SpringerLink, Wiley ipd.). Zatorej je ta izjava daleč od oguljene.
    - Kupca (predvsem knjižnice) bo začela zanimati cena, ko mu bo upadel znesek v proračunski malhi. Verjemite!
    - Na to, da se v KN objavljajo novičke, ki se ne tičejo NUK-a, je pač samoumevno, saj bi se drugače Knjižničarske novice preimenovale nazaj v stari naslov.
    - Vzdrževanje obeh verzij je zelo naporno, se strinjam!

    Še enkrat moj pogled:

    - KN so pomemben doprinos v knjižničarsko okolje.
    - Izpeljava projekta KN bi lahko potekala na bistveno drugačen način (kot lahko razberete iz poprejšnjih komentarjev).
    - Edino kar je smešno, je to, da je tukaj nastalo največ komentarjev, medtem ko npr. zaprtje knjižnice v Cerkljah ne zanima prav nikogar.

    Tilen

    OdgovoriIzbriši
  9. Ja, KN nas neposredno žulijo, pa redno in konstantno že več let . . . postale so del našega strokovnega vsakdana (kar kaže, da vendarle imajo nek pozitiven vpliv, pa če ne drugega vsaj to, da nas aktivirajo, kot se je zgodilo tukaj), Cerklje pa so "daleč" in razen v bolnišnici Franji pa enkrat na smučišču tam še nisem bil (žal, zarukan Slovenec, na zapečku ali pa v tujini, ni prav, vem . . .).

    No, malo tekmovalnosti nikoli ne škodi, brez dobre konkurence še tako dober lipicanec zgubi svoj blišč in voljo, mi nismo nič boljši. Branka, konkurence pa na tem področju pri nas čisto zares ni, vsi naslovi, ki sem jih zadnjič naštel, so unikum glede vsebinske usmerjenosti, namena, ciljne publike ipd.

    Tiskanih KN res že nekaj časa nisem imel v rokah, ampak ne spomnim se, da bi jih polnile reklame. Solidni oglasi, če jih seveda ni preveč, so lahko dopolnilo informacijam biltena. Sem pa vsekakor za prost dostop do elektronske izdaje!

    Papir, papir . . . vsi elektrončki okrog nas ne pomagajo, da ne bi Amazonka izgubljala pragozda, toliko papirja se tiska danes vsako sekundo . . . tudi in še vedno za znanstveni tisk, strokovni tisk, strokovno informativni tisk, tisk kar tako . . . Ne maram računalnika pri nedeljskem zajtrku, v gugalniku po kosilu, v prijetni avgustovski senčki pod košatimi bukvami na Zaplani. Tam vzamem v roke papir, vsebina je lahko tudi kaj več kot križanka, bile so že tudi KN. Ne trdim, da morajo biti vse te stvari tudi tiskane, ne škodi pa, če nekatere še vedno so. Pa si mislite o meni kar hočete :-)

    Drugo je vprašanje uredniškega koncepta in ažurnosti. Prav tu se kaže potreba po spremembah in/ali po dopolnilu – nikjer ni rečeno, da se tiskana in elektronska verzija ne moreta ali ne smeta razlikovati, lahko nastaneta dve vzporedni, po konceptu različni obliki, njuna periodičnost in s tem ažurnost je lahko različna. Jaz se zavzemam za to. Dobro organiziran in vzdrževan blog je gotovo primeren za to, morebitni snovalci pa naj pomislijo na preglednost vsebin in sporočanja. Vaš blog na primer je zanimiv, nikakor pa ni pregleden, vsaj ne z vidika novičk, kot smo debatirali. Novičke morajo biti pregledne, RSS, ki je sicer dobra pogruntavščina, pa nas sili v samozadušitev in samopreobremenjenost z informacijami, neke vrsto inflacije informacij, kar tudi ni dobro.

    Povzetek: sem za tiskano in elektronsko, sem za spremembe in izboljšave, sem za zdravo konkurenco, sem za prost dostop do informacij v svoji stroki.

    OdgovoriIzbriši
  10. Pozdravljeni,
    se priključujem razpravi, ker se pač problematika KN dotika tudi mene, kot članice uredniškega odbora. V zadnjih dveh letih se s pomočjo "občutne pomladitve" ekipe, ki publikacijo pripravlja, trudimo tudi na tem področju iti v korak s časom. Da se neka publikacija "iz prejšnjih časov" ustrezno preoblikuje in sledi novim potrebam, žal ne gre tako hitro, kot bi si želeli. Kakšna vzpodbudna beseda ali manjša pohvala pa kdaj tudi ne bi škodila, ob tem ko vsi tako radi vse in vsakogar "pokritiziramo" na vsakem koraku. Spletne ankete so danes uveljavljen način pridobivanja mnenj javnosti. Čeprav vzorec anketirancev ni slučajnostni in torej ne moremo ugotoviti, v kolikšni meri lahko njihovi rezultati služijo posploševanju, pa jih vseeno lahko uporabljamo za preučevanje določene problematike. Vendar - na osnovi osmih merjencev pa res ne smemo izvajati določenih zaključkov! Je pa pohvalna ideja njenih avtorjev, da se lotijo tematike. V Nuku v prihodnje načrtujemo več manjših spletnih anket (poročilo o zadnji, ki je zajela 1.057 spletnih obiskovalcev, je ravno v izdelavi), bomo vključili tudi vprašanja o naših publikacijah.
    Da ne bom predolga, le pojasnilo glede t. i. finančnega modela KN in Knjižnice, ki je omenjen na začetku razprave. Modela sta različna in neprimerljiva.
    KN se financirajo izključno na osnovi naročnin, saj zanjo ne pridobimo dodatnih sredstev (ideja o oglasih, ki jo navaja Janez, izgleda dobra, a naleti na realnost že v primeru revije Knjižnica - oglase uspemo pridobiti v bistvu le s strani sicerjšnjih sponzorjev posvetovanj ZBDS, ostali se pa zanimajo za brezplačne oglase; sta pa tako naklada kot ciljna javnost publikacij preozki, da bi bili zanimivi za tiste, ki iščejo medije za reklamo - no, glede na zokonodajo, ki omejuje neobdavčeni delež sredstev za sponzorstva, je seveda bolj "donosno" izbrati za reklamo kakšno drugo mesto).
    Finančni model revije Knjižnica je popolnoma drugačen kot pri KN. Revija ne bi "preživela" niti enega leta izhajanja, če bi se financirala le iz naročnin. Celo med člani ZBDS je veliko takšnih, ki se jim zdi, da je njihov delež članarine, ki ga vlagamo v revijo, previsok). Trenutno sicer ZBDS finančnega plana za 2009 še nima potrjenega, saj še nimamo odločbe pristojnega ministrstva o sofinanciranju, vendar je pa narejen predlog finančnega plana (sicer še v času pred finančno krizo), ki za področje revije Knjižnica (tiskana in e-različica)izgleda takole (zneske bom zaokrožila):
    SKUPAJ stroški letnika revije 56.000 EUR
    Prihodki:
    - sredstva ZBDS (delež iz članarin) 8.000 EUR
    - sofinanciranje (MK) 14.000 EUR
    - sofinanciranje (NUK/ARRS) 17.000 EUR
    - prodaja revije 7.000 EUR

    Iz naročnin/članarin načrtujemo torej SKUPAJ: 15.000 EUR - kar bi zadoščalo za 1 zvezek in še malo.
    Za leto 2010 nismo prepričani, da bo revijo uspelo financirati po sedanjem modelu, saj se je tudi sofinanciranje znanstvenih revij z ARRS preneslo na Agencijo za knjigo... Zato - "krepko" razmišljamo o nadaljnjem obstoju revije.
    Smo pa tudi pri reviji Knjižnica pred kratkim uvedli novo obliko spletne različice, ki se tudi še "izgrajuje" in je uredništvo veselo vsake dobronamerne kritike, pomoči, sodelovanja... Zelo hitro lahko namreč nekaj porušimo, iz okrušene opeke je pa potem zelo težko na hitro spet postaviti novo hišo.
    Zato bodimo med seboj strpni - plujemo v isti barki, morje okoli nas je pa vedno bolj razburkano. Naj nas tudi blogi, kot je ta, medsebojno bogatijo!
    Pozdrav,
    Melita

    OdgovoriIzbriši
  11. @Melita, saj zato pa sem vam v prejšnjem oglašanju podelil "bonbonček" (res iskreno!) za vse dosežke, tako v strokovnem kot tudi organizacijskem in poslovnem smislu, čeprav moj namen sploh ni bil razpravljati o Knjižnici, bolj nas je vse žulila okostenelost Knjižničarskih novic in zaprtost elektronske izdaje. Celo uvodnik letošnje prve številke, ki najavlja novosti in spremembe, je zaprt z geslom!, enako navodila avtorjem.
    No pasaran!?!? Ne bodo prodrli! – niti avtorji . . .

    OdgovoriIzbriši
  12. @Melita: Zahvaljujem se za obsežen prispevek. Veseli me, da se vedno več bralcev, tudi takšnih, ki imajo velik ugled v stroki, odloča za sodelovanje na našem Biblioblogu. Upamo, da nas boste še kdaj razveselili s kakšnim prispevkom.

    Samo popravek - v zadnjih številkah KN so se pojavljale reklame v obliki "predstavitev" (koristnih) izdelkov za knjižnice.

    Vabim vas, da objavite tudi specifikacijo teh 56.000 EUR stroškov za revijo Knjižnica, da lahko skupaj primerjamo njihovo racionalnost. V letu 2007 je imela revija Knjižnica 1.340 naročnikov. Ima morda kdo podatke o stroških kakšne druge, primerljive revije v Sloveniji?

    OdgovoriIzbriši