Strani

12.12.08

Ustanovitev Sindikata zaposlenih v knjižničarstvu in informacijski dejavnosti

Na pobudo Društva bibliotekarjev Maribor in s velikim številom podpisov podpre je bil 13. oktobra 2008 v Mariboru ustanovljen samostojni Sindikat zaposlenih v knjižničarstvu in informacijski dejavnosti.

Knjižničarji so zastopani v različnih sindikatih, njihova področja pa pokrivajo različna ministrstva (Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo) in s tem so tudi povezana neskladja znotraj poklica, ki se pojavljajo že vrsto let.

Že vsaj od leta 1991 naprej knjižničarska stroka opozarja na probleme vrednotenja delovnega mesta knjižničarja. Najprej v razmerju do drugih poklicev v kulturi, kasneje pa na različno vrednotenje delovnega mesta knjižničarja v različnih delovnih okoljih, kar je posledica financiranja različnih ministrstev. Nov plačni sistem je te neenotnosti žal le še poglobil. Delovna mesta iste stopnje izobrazbe so v posameznih vrstah knjižnic, ki zapadejo pod pristojnosti posameznih ministrstev različno poimenovana: v splošnih knjižnicah se zaposleni s VII. stopnjo izobrazbe imenujejo bibliotekarji, v šolskih knjižnicah knjižničarji, v visokošolskih in specialnih knjižnicah pa so samostojni strokovni sodelavci. Ta neenotnost se nadaljuje tudi pri razvrstitvi v izhodiščne plačilne razrede, saj so prvi razvrščeni v 28. plačilni razred, drugi v 30. in tretji v 27 plačilni razred. Nadalje so različni tudi pogoji in kriteriji za napredovanje v nazive, pa tudi sami nazivi. Strokovni knjižničarski nazivi v Katalogu funkcij, delovnih mest in nazivov niso usklajeni z dejanskimi strokovnimi nazivi v knjižničarski stroki, saj so uporabljeni nazivi iz predloga pravilnika o strokovnih knjižničarskih nazivih, ki še ni sprejet (predlog je v usklajevanju na ministrstvih). S tem pa je povezan tudi problem strokovnih bibliotekarskih izpitov, ki je poleg licence za vzajemno katalogizacijo pogoj za delo v stroki.

Na nepravilnosti glede prevedbe plač in s tem povezan problem strokovnih nazivov so opozorili tudi knjižničarji v Narodni in univerzitetni knjižnici, knjižničarji Univerze v Ljubljani in Univerze na Primorskem ter v Univerzitetni knjižnici Maribor. Kot je povedala predstavnica nepedagoških delavcev v Upravnem odboru Univerze v Mariboru Sandra Kurnik Zupanič, je prevedba nazivov delovnih mest v visokošolskih knjižnicah razvrednotila strokovnost tega poklica, saj so knjižničarji prevedeni v strokovne sodelavce, bibliotekarji pa v samostojne strokovne sodelavce, skratka po novem so to knjižnice brez knjižničarjev.

Vse to kaže na sistemske napake, neusklajenost ministrstev in neenotno pokrivanje področja. V Sindikatu in strokovnih združenjih se zavedajo, da je ta trenutek eden največjih problemov prav odsotnost strokovnih nazivov v visokošolskih knjižnicah, kjer so knjižničarji vključeni v sklop administrativno upravnega osebja in upajo, da se bo to v sklopu pogajanj o odpravi neenotnosti v plačnem sistemu to uskladilo.

Hkrati pa je za vse knjižnice zelo pomemben segment vrednotenje delovnih mest računalnikarjev, informatikov in sistemskih administratorjev, saj knjižnice danes v dobi digitalizacije in elektronskega poslovanja vrsto storitev omogočajo prav s posebnimi znanji, ki jih zaposleni pridobivajo na teh področjih. Delovanje knjižnic je vsak dan kompleksnejše in za uresničevanje poslanstva potrebujemo vse te profile zaposlenih, ki morda po razvrstitvi glede na Katalog funkcij, nazivov in delovnih mest sodijo med podporne dejavnosti za javni sektor, so pa vitalnega pomena za delovanje posameznih storitev knjižnic.

V novoustanovljenem sindikatu trenutno potekajo vsi postopki za pridobitev statusa pravne osebe. Pozvoamo vse, da čimprej podpišete pristopno izjavo.

Dokumentacija o sindikatu je zaenkrat zbrana na spletnih straneh društva bibliotekarjev Celje.

Končno!

Ni komentarjev:

Objavite komentar