25.4.12

Neprimerni odgovori in pojasnila IZUM-a v zvezi s problematiko prehoda na COBISS3/Katalogizacijo

Objavljamo odgovore in pojasnila IZUM-a v zvezi s problematiko prehoda na COBISS3/Katalogizacijo v knjižnicah Univerze v Ljubljani, ki jih je poslal Davor Šoštarič, direktor IZUM-a.

Dopis Mojci Kotar
Problematika prehoda na C3K s komentarji IZUM-a
Komentarji k referencam za Aleph in Voyager 
Kronološki pregled prehoda na C3K s komentarji IZUM-a

Direktor zavoda je v neprimernem, nestrpnem in vzvišenem tonu osebno napadel kolegico, ki se je trudila, da pride do odgovorov, ki zanimajo vse visokošolske knjižničarje. Dopisi v ničemer ne pripomorejo k strokovni debati o problematiki, dokazujejo pa podcenjevanje kolegov ter nerazumevanje in ignoriranje visokošolskih knjižničarjev. Tak način komuniciranja je potrebno ostro obsoditi!
Poznam prizadevanja Mojce Kotar in lahko zatrdim, da razmeroma uspešno zastopa visokošolske knjižničarje (vsaj na Univerzi v Ljubljani) in da so njena mnenja povsem strokovna.

Pri osebnih napadih je zabavno, da se lahko enostavno obrnejo. Tako bi lahko rekli tudi za mnenja IZUM-a, da skrivajo le ozke interese posameznikov in nepripravljenost za nujne spremembe in razvojne korake. Pa tega brez podkrepljenih dejstev ne bomo :)

5 komentarjev:

  1. Spremljam bilioblog in do sedaj sem menil, da so zapisi objektivni. Vendar za ta zapis ne bi mogel reči, da je takšen, saj se mi zdi pristranski.

    Strinjal bi se le s tole trditvijo.

    >Pri osebnih napadih je zabavno, da se lahko >enostavno obrnejo.

    Seveda, s tem se strinjam predvsem zaradi svoje osebne izkušnje.

    Ko sem si pred dvemi leti prizadeval, da bi v visokošolskih knjižnicah vendarle razumeli, da je bodočnost informacijskih virov v elektronskem dostopu in da je čas tiskanih revij mimo, sem od dr. Kotarjeve doživel podoben napad. Ta je bil predvsem usmerjen v mojo strokovnost in je tudi takrat iskal pri meni “skrite” motive in namene, kako škodovati Univerzi v Ljubljani. Ta diskreditacija, sicer ni dosegla svojega namena, me je pa osebno zelo prizadela.

    Ne strinjam se z naslednjo trditvijo:

    >Poznam prizadevanja Mojce Kotar in lahko >zatrdim, da razmeroma uspešno zastopa >visokošolske knjižničarje, (vsaj na Univerzi v >Ljubljani) in da so njena mnenja povsem >strokovna.

    Če zastopanje, pomeni sindikalističen pristop, to sicer mogoče celo drži. Takšen nastop ima svoj smisel in pomen, ko zastopamo interese zaposlenih do delodajalca, a je lahko tudi škodljiv za napredek stroke in dejavnosti, če ne upošteva sprememb, ki jih je stroka in dejavnost doživela v zadnjih desetletjih.

    Ker nisem strokovnjak za obdelavo gradiva, ne morem pisati o podrobnostih prehoda na C3K. Verjamem pa strokovnjakom, iz IZUM-a in NUK-a ter nekaterih drugih ustanov, da je prehod na novo platformo nujen in za slovensko knjižničarstvo koristen. Nasprotniki tega prehoda me s svojimi argumenti niso prepričali, prej nasprotno. Tu se resnično vprašam, koga moti dobro sodelovanje med IZUM-m in NUK-m. Osebno se mi zdi, da je dobro sodelovanje med tema, za slovensko knjižničarstvo pomembnima ustanovama, izjemno koristno za slovensko knjižničarstvo.

    Kot dolgoletni praktik in tudi strokovnjak za organizacijo knjižnic, razmišljam o tem, kje se skrivajo “ozki interesi” (če uporabim enako terminologijo, kot na blogu). Te vidim zelo drugače. Problem je v spremembah, ki so bile v organizaciji visokošolskih knjižnic Univerze v Ljubljani zamujene. Ker to vemo, zato se reagira tako ostro, površno in neprofesionalno.

    Ko sem sam doživel diskreditacijo, češ da škodujem Univerzi v Ljubljani, sem se zamislil - zakaj takšna obtožba, saj to zagotovo ni bil moj namen? In kmalu razumel, da je bil motiv, pravzaprav v strahu in občutku ogroženosti. Delo s tiskanimi revijami je bilo eno osnovnih nalog, visokošolskega knjižničarja. V knjižničarstvu so spremembe stalnica, temu se ljudje včasih težko prilagajajo. Vendarle se zavedamo, da je sedanji razdrobljeni knjižničarski sistem na Univerzi v osnovi zastarel.

    To se verjetno najbolj pozna pri vnašanju bibliografij visokošolskih učiteljev in sodelavcev. Vnašanje bibliografij je postalo pri marsikateri visokošolski knjižnici in knjižničarju, eno osnovnih opravil. Prehod na C3K, bo prej ali slej opozoril, na reorganizacijo knjižničarstva na Univerzi.

    Morali bi razmišljati o tem, kako posodobiti podedovano organiziranost in knjižničarstvu in knjižničarjem vrniti pomen, ki ga imajo, predvsem kot podpora pedagoški in raziskovalni dejavnosti Univerze. Tukaj bi veliko več pričakoval od mlajših, bibliotekarsko izobraženih strokovnjakov, da s svojimi svežimi idejami in zagnanostjo pomagajo k tem spremembam.

    OdgovoriIzbriši
  2. V prvem planu je blog namenjen tudi objavljanju osebnih komentarjev. Temu se ne bom izogibal, ne glede na to, kako pristranski so lahko. Osebna mnenja so jasno ločena in napisana v poševni pisavi.

    > Če zastopanje, pomeni sindikalističen pristop, to sicer mogoče celo drži.
    Želel sem izpostaviti, da visokošolski knjižničarji niso imeli veliko možnosti komunicirati z IZUM-om. Nihče ni imel časa, da bi posredoval mnenja in želje in interese med številčnimi knjižničarji, ki večinoma osamljeni delajo v majhnih knjižnicah in sistemom, ki se jim "vsiljuje", ne da bi o njem in njegovemu razvoju sploh imeli možnost komentiranja. To delo je sedaj prevzela Kotarjeva.

    > škodljiv za napredek stroke in dejavnosti, če
    > ne upošteva sprememb, ki jih je stroka in dejavnost
    > doživela v zadnjih desetletjih.
    S tem se lahko strinjam. Bistvo mnenja Kotarjeve pa je bil po mojem mnenju poudarjanje izključujočega načina delovanja IZUM-a (obveščanje, dialog). V odgovorih direktorja IZUM-a se je ta samo potrdil. Pri "upoštevanju sprememb" pa boste morali biti bolj konkretni... Nekatere spremembe so dobre, nekatere ne.

    > Ker nisem strokovnjak za obdelavo gradiva, ne morem pisati
    > o podrobnostih prehoda na C3K.
    Škoda, tudi jaz nisem, pa vseeno dovolj poznam stroko, da lahko rečem, da so nekateri predlogi IZUM-a popolnoma nerazumljivi.

    > Verjamem pa strokovnjakom, iz IZUM-a in NUK-a ter nekaterih
    > drugih ustanov, da je prehod na novo platformo nujen
    in za slovensko knjižničarstvo koristen.
    S tem pa se ne strinjam. Slepo verjeti spremembam brez argumentacije in dialoga je škodljivo. Do sedaj se obe organizaciji po mojem mnenju nista izkazali z dobrim sodelovanjem z visokošolskimi knjižnicami in je ogromno možnosti za izboljšanje.

    > Nasprotniki tega prehoda me s svojimi argumenti
    > niso prepričali, prej nasprotno.
    Škoda, da ni ste bolj konkretni. Mislim, da je potrebno dobro argumentirati tudi spremembe. Očitno je, da če "nasprotniki" (kar po mojem mnenju sploh niso) niso močni s svojimi argumenti, potem tudi IZUM nima močnih argumentov. Sploh tisti, ki so napisani v priloženih dokumentih so premalo obrazloženi in predebatirani.

    > Tu se resnično vprašam, koga moti dobro
    > sodelovanje med IZUM-m in NUK-m.
    Iz debate vidim, da se visokošolske knjižničarje na zelo neprimeren način odriva od debate.Po mojem mnenju to ne koristi nikomur! Torej, ali koga moti slabo sodelovanje med njima in visokošolskimi knjižničarji?

    > Osebno se mi zdi, da je dobro sodelovanje
    > med tema, za slovensko knjižničarstvo pomembnima
    > ustanovama, izjemno
    > koristno za slovensko knjižničarstvo.
    Očitno je, da se ne posvečata dovolj potrebam in idejam visokošolskih knjižničarjev.

    > Kot dolgoletni praktik in tudi strokovnjak za organizacijo knjižnic,
    > razmišljam o tem, kje se skrivajo “ozki interesi” (če uporabim enako
    > terminologijo, kot na blogu).
    Treminologijo je izjemno netaktno uporabil direktor IZUM-a!

    > Problem je v
    > spremembah, ki so bile v organizaciji visokošolskih knjižnic Univerze v
    > Ljubljani zamujene. Ker to vemo, zato se reagira tako ostro, površno ina
    > neprofesionalno.
    S katere strani že? Sam zaenkrat vidim neprofesionalnost kvečjemu pri IZUM-u (in če jih že spravljate skupaj, seveda tudi NUK-u)

    > Vendarle se zavedamo, da je sedanji razdrobljeni
    > knjižničarski sistem na Univerzi v osnovi zastarel.
    V redu, je zastarel in slab. Ampak ali bo nov program in sistem katalogizacije pripomorel k temu? Seveda tudi pri tem lahko ugotovimo kronično pomanjkanje kvalitetne razprave. Ampak za to so odgovorni vsi sodelujoči, tudi Oddelek za bibliotekarstvo, saj razen tega vašega zapisa ni v javnosti (ali med visokošolskimi knjižničarji) zaslediti, da sploh poteka razprava o prenovi sistema na Univerzi.

    Mislim, da je ravno objava teh dokumentov prispevala k temu, da bodo lahko visokošolski knjižničarji s svojim znanjem in izkušnjami končno enakopravno sodelovali v debati.

    OdgovoriIzbriši
  3. >Ampak za to so odgovorni vsi sodelujoči, tudi Oddelek za >bibliotekarstvo, saj razen tega vašega zapisa ni v >javnosti (ali med visokošolskimi knjižničarji) zaslediti, >da sploh poteka razprava o prenovi sistema na Univerzi.

    Točno to!
    Do sedaj je bila vsaka pobuda, ki je želela kaj spremeniti, sprejeta z izrazito nenaklonjenostjo in/ali ignoranco. Zato seveda razprave ni. Poglejte samo kaj se je zgodilo z predlogom Strokovnih standardov in priporočil za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih knjižnic? Tu lahko rečem, da so odlična osnova za takšno razpravo.
    Kaj se tiče Oddelka, z njega pa kolikor vem, že dolga leta nihče ni vključen v noben organ na Univerzi in ne vabljen na seje, kjer se govori o knjižničarstvu na Univerzi v Ljubljani. Ne moreš biti odgovoren za nekaj, kjer te ni zraven :-)

    OdgovoriIzbriši
  4. Najprej nekaj na splošno:

    Strategija povezovanja je v teh časih edina prava pot. Metanje žogice sem ter tja nas bo samo prisililo da bomo ostali na enakem mestu oziroma bomo glede na zunanji razvoj knjižničarstva kvečjemu nazadovali. 

    Katalogizacija zopet postaja alfa in omega v knjižničarskih krogih. Kaj res ni nikomur kristalno jasno, da je, vsaj v visokošolskih knjižnicah to le ena izmed mnogih storitev - po mojem mnenju niti ne najpomembnejša? Da se razumemo, nadvse cenim delo katalogizatorjev (to je katalogizatork..) - toda le ti delujejo v večjem ustroju, znotraj pravil igre, ki jih postavljajo drugi. 

    O COBISS 3 bo verjetno največ povedala sama praksa. Mene pa zanima predvsem - ali nova platforma poenostavi delo katalogizatorja ter posledično "pohitri (poceni)" sam kataložni vpis?

    Konkretni odgovori na sama pisma - šlo bo za malce daljšo varianto, saj bom najprej prepisal očitke, nato odgovore IZUM-a (ležeča pisava) in nato še moj komentar (okrepljeno):

    Prehod na COBISS3/Katalogizacijo

    1. Zasnova COBISS3/Katalogizacije temelji na predpostavki, da vse vrste knjižnic za nabavljeno gradivo (in bibliografije raziskovalcev) potrebujejo bibliografske zapise v obsegu, predvidenem za nacionalno bibliografijo. 

    To ne drži!

    Na tem mestu bi naprosil za malce bolj razširjeni odgovor. Kot je meni znano, gre na tem mestu za eno večjih spotik samega sistema in časa, ki ga za posamezen zapis potrebuje katalogizator v visokošolski knjižnici. 

    2. Visokošolske knjižnice potrebujejo minimalen obseg bibliografskih zapisov za obdelavo nabavljenega gradiva, za metapodatke digitaliziranih in izvorno digitalnih enot v institucionalnih repozitorijih (Dublin Core) ter za bibliografije raziskovalcev (CERIF).

    Prednost večnamenskih bibliografskih zapisov v COBISS-u je ravno v tem, da lahko služijo različnim potrebam uporabnikov in zato ni treba paralelno kreirati zapisov za različne namene v različnih formatih, možni pa so izvozi podatkov v različne formate.

    Kaj to pomeni "možni" izvozi? Se pravi, če bom hotel dobiti VSE zapise posamezne knjižnice, za izvoz npr. v sistem KOHA, ali ga bom dobil in pod kakšnimi pogoji?

    3. K regionalnemu sodelovanju pa IZUM niso nikoli vodili komercialni interesi. COBISS.Net je za IZUM prostor za mednarodno uveljavitev, ki je pogoj za kakršno koli bodoče partnerstvo s katerim od vodilnih ponudnikov informacijskih proizvodov in storitev na svetu. Brez tega IZUM ne more preživeti, ker so naše kadrovske zmogljivosti preskromne.

    Oksimoron? Komercialni interesi so vedno v ospredju, razen če se smatra, da je COBISS.Net del javnih storitev, ki jih plačujemo slovenski davkoplačevalci. Povezovanje z večjim ponudnikom tovrstne opreme je na tem mestu smiselno – v kolikor gre za komercialne tendence. V kolikor ne, ne vidim potrebe, da bi v slovenskem prostoru potrebovali tovrstno povezovanje IZUMa. Pa še nekaj – naštejte mi 5 tovrstnih ponudnikov storitev, ki to delujejo v okviru javne službe...

    4. Način delovanja IZUM-a in njegovega Upravnega odbora izvirata iz monopolnega položaja IZUM-a kot nacionalnega bibliografskega servisa, utemeljenega v Zakonu o knjižničarstvu (67. člen: »Inštitut informacijskih znanosti Maribor po uveljavitvi tega zakona nadaljuje z izvajanjem nalog knjižničnega informacijskega servisa.«), zato menita, da se mu mora podrejati delovanje knjižnic, in ne obratnega dejstva, da knjižnice potrebujejo programsko opremo za katalogizacijo nabavljenega gradiva in bibliografije raziskovalcev, ki bo omogočila najbolj učinkovit in potrebam uporabnikov prilagojen obseg izgradnje kataloga in bibliografij raziskovalcev.

    Monopol pomeni tudi odgovornost za racionalnost, nemoteno operativnost sistema in kakovost. Ne gre za podrejanje knjižnic, ampak za uveljavljanje razumnih in strokovnih standardov. Knjižnice so se k temu obvezale tudi s podpisom pogodbe o sodelovanju v sistemu COBISS.SI.

    Se pravi, monopol je nedolžen de facto.

    OdgovoriIzbriši
  5. 5. Stroške odsotnosti z dela, tečajev, potne stroške bodo nosile matični javni zavodi katalogizatorjev, ki se bodo morali ponovno usposabljati (= strošek proračuna). Novo pridobljena dovoljenja bodo lahko v kratkem izgubili zaradi premajhnega števila zapisov (tovrstno regulacijo IZUM načrtuje s spremembami Zakona o knjižničarstvu z dne 14. 3. 2012), javni zavod bo (ponovno iz proračuna) plačal outsourcing katalogizacije in bibliografij raziskovalcev.

    Nerazumljivo je dramatiziranje plačila dvodnevnega tečaja za prehod na COBISS3/Katalogizacijo in kreiranja po 5 zapisov za vsak tip gradiva. Potnim stroškom pa se lahko izognete z organizacijo tečaja v Ljubljani. Razlogov za »outsourcing« pa Univerza v Ljubljani nima.

    Dramatiziranje je vsekakor nerazumljivo. Bomo v teh časih pa ja še stisnili dodatnih par 10€ za v pušico... 


    Zgoraj so komentirani samo najbolj vpijoči primerki. Je pa definitivno razbrati manjko komunikacije med vsemi vpletenimi. V kolikor bi bil nivo komunikacije višji, do tovrstnih dokumentov niti ne bi prihajalo.

    OdgovoriIzbriši