6.1.12

Prehod na COBISS3/Katalogizacijo (osveženo 2x)

Že dalj časa se pripravlja tehnološka prenova in prehod na sodobnejši uporabniški vmesnik sistema COBISS. Poleti 2011 je v nekaterih knjižnicah potekalo testiranje modula za katalogizacijo, istočasno pa sta skoraj neopazno šla v parlament tudi dva predloga za spremembo Zakona o knjižničarstvu. ("v življenju ni naključij" najde z Googlom nekaj tisoč zadetkov). Zdaj je tako daleč, da bo lahko začel teči postopek prehajanja večjega števila (vseh?) knjižnic na okolje COBISS3/Katalogizacija. V bibliotekarskih krogih je završalo (od veselja, strahu, nestrpnosti, pričakovanja, zaskrbljenosti?) in zadnje dni lanskega leta je bila tematika obravnavana tudi na nekaterih za knjižničarstvo pomembnih forumih, med drugim na seji Sveta članic COBISS in na Nacionalnem svetu za knjižnično dejavnost.
Razprave so temeljile na dokumentu:
ki ga namenoma ne povzemam niti ne komentiram, želim, da si vsak bralec sam ustvari svoje mnenje o pričujoči problematiki in njeni predstavitvi oz. reševanju v dokumentu. Močno se mi dozdeva, da bodo mnenja v knjižničarski srenji zelo deljena in različna.
Želim vam prijeten vikend!

(DODANO 6.1.2012 15:15)
Dokument je svoji e-pošti visokošolskim knjižnicam priložil doc. dr. Milan Lovenjak, vodja OHK FF, član Sveta članic Cobiss. Zraven je zapisal, da so dokument pripravili IZUM, NUK in Oddelek za bibliotekarstvo FFLJ in je bil obravnavan na decembrski seji Sveta. Zadeva bo ponovno v razpravi na januarski seji, katere datum trenutno še ni določen.
Njihovo stališče je bilo, da pridobijo tudi stališče vodij visokošolskih knjižnic do vseh vprašanj obravnavanih v tem dokumentu in morebitne pripombe ali predloge za spremembe, zato predlagajo, da v okviru svoje univerze oz. njene knjižnične službe pripravijo ustrezen dopis in ga naslovijo na direktorja IZUM-a, g. Davorja Šoštariča, ki bo sklical naslednjo sejo Sveta članic Cobiss.

Nato je Maja Klavžar, vodja Matematične knjižnice, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani poslala visokošolskim knjižnicam Univerze v Ljubljani po elektronski pošti še dva dokumenta:
Gre za zapis predstavitve COBISS3/Katalogizacije, ki so jo 21. 12. 2011 izvedli sodelavci IZUMa in NUKa.
Vljudno naproša, če se lahko pripombe, mnenja in vprašanja glede prehoda na COBISS3/Katalogizacijo pošlje na naslov maja.klavzar@fmf.uni-lj.si, če je le mogoče do srede, 11. januarja 2012. Skupni dokument UL bo v skladu z dogovorom na predstavitvi COBISS3/Katalogizacije poslan IZUM.

(Dodal Mitja)
 
(DODANO 9.1.2012 13:09)

Milan Lovenjak je danes poslal pošto o pošiljanju spodnjega dopisa glede dokumenta Prehod na Cobiss 3/Katalogizacija in poziva za pripombe in predloge. Bil je opozorjen, da naj pisne predloge zberejo in uskladijo predstavniki visokošolskih knjižnic v Svetu članic COBISS in jih pred naslednjo sejo posredujejo na IZUM oz. Svetu članic Cobiss.

 V tem mandatu so člani Sveta Cobiss iz visokošolskih knjižnic:
-          Dr. Zdenka Petermanec, Univerzitetna knjižnica Maribor (e-naslov: petermanec@uni-mb.si)
-          Dr. Milan Lovenjak, FF, Osrednja humanistična knjižnica, ljubljana (e-naslov: milan.lovenjak@ff.uni-lj.si)
-          Irena Kordež, Pravna fakulteta, Ljubljana (irena.kordez@pf.uni-lj.si).

Rok za naslednjo sejo trenutno še ni določen, v tem in naslednjem tednu je še ne bo, predvidoma bo po 23. januarju, tako da je še nekaj časa. Milan Lovenjak predlaga, da v okviru svoje univerze oz. njene knjižnične službe pripravijo predloge in pripombe in jih naslovijo na enega od navedenih.

(Dodal Mitja)

3 komentarji:

  1. Menda želijo zreducirati število katalogizatorjev z nekaj več kot 800 na 200. 800 katalogizatorjev je namreč za IZUM strašno breme za obvladovanje. (Dokler smo plačevali izobraževanja in vnašali milijone zapisov, nismo bili tako zelo moteči in težavni.) Tako gospa Marta.

    OdgovoriIzbriši
  2. Ok, kar se tiče dokumenta "Prehod na COBISS3/Katalogizacijo":

    - pot je po mojem mnenju kar prava;
    - zgovarjati se na trenutno situacijo kreiranja zapisov je nesmiselno, saj krivda leži predvsem na strani NUK/IZUM ob masovni produkciji katalogizatorjev;
    - postavlja se vprašanje, kako bojo vrste dovoljenj vplivala na delo v knjižnicah, saj je predpostavka verjetno na mestu, da se katalogizator vsaj enkrat sreča z vsako možno situacijo, ki je trenutno omenjena pod dovoljenji (A,B,C,D) - katalogizator bo v praksi spet moral imeti vsa izobraževanja (super-katalogizator?);
    - trend gre torej verjetno v smeri nekakšnih "tehničnih oddelkov" znotraj knjižnic in pa outsourcinga (prav zanimivo je, koliko knjižničark, ki imajo popoldanski s.p. na ta račun, že poznam!).

    Nekaj velikih kritik iz moje strani:

    - "Lokalni bibliografski podatki sicer lahko pomenijo določeno dodano vrednost za uporabnike kataloga, za knjižnico pa predstavljajo dodatno obremenitev. Knjižnice naj bi se zato izogibale nepotrebnim lokalnim posebnostim, ki odstopajo od standardov za katalogizacijo in drugih standardov, ki veljajo v sistemu vzajemne katalogizacije." - Ne, ne in ne. Kako vam ni jasno, da je zapravljanje časa ravno v modelu prilagajanja sistemu vzajemne katalogizacije (velja za visokošolske knjižnice) in ne obratno?!

    - "Zapisi, ki jih v COBIB prispevajo knjižnice, morajo biti načeloma narejeni v skladu z zahtevami vsaj srednje ravni popolnosti." - Te formulacije ne priznavam. Nacionalna bibliografija naj bo na najvišjem nivoju, kvaliteta lokalnega kataloga naj bo na nivoju uporabnika. In to je to. Srednja raven popolnosti?!

    - "Za kakovost zapisov, ki jih katalogizatorji prispevajo v COBIB in CONOR, so v prvi vrsti odgovorne knjižnice, zato se jim priporoča, da izvajajo nadzor nad delom svojih katalogizatorjev." - Izmikanje odgovornosti! Nadzorniki ne opravljajo svojega dela, tako preprosto je to. In kot je meni znano, je konec koncev krivda edino na strani lastnika licence. Samo še to manjka, da se bo direktor knjižnice ukvarjal s tem.



    Ustanovite nacionalno agencijo (ali nekaj temu podobnega) in zaposlite na enem mestu 50 katalogizatorjev, nato pa prodajajte zapise. To je edina racionalna pot. Vse ostalo so kompromisi. Mimogrede - je kdo že naredil kakšen poslovni model, ob določenih predpostavkah, kolikšna bi morala biti cena takšnega zapisa, da bi bila cenovno vzdržna?


    Kar se pa tiče same predstavitve "Predstavitev COBISS3/Katalogizacije na Univerzi v Ljubljani", mi je pa zanimivo predvsem to, da se izgleda visokošolske knjižnice res bolj malo posluša in to ob dejstvu, da ustvarijo kar 61% vseh zapisov. V javnosti bi pričakoval predvsem dobiti odgovore na pomisleke knjižnic UL:

    - kreatorji sistema razvijajo nek sistem in potem se morajo knjižnice temu sistemu prilagoditi - in ne ravno OBRATNO?! (ali je res npr. problem organiziranosti dela v knjižnici ali je problem na strani kataloga?!?)
    - cost-benefit izračuni iz strani NUK/IZUM - teh računov iz strani vpletenih še nisem videl (poznam le članek dr. Žaucerja na to temo...)

    Toliko zaenkrat,

    Tilen

    OdgovoriIzbriši
  3. Tudi meni se ves čas podi po glavi vprašanje: pa kaj ni IZUM naš servis? In če je, se strinjam s Tilnom, da se mora le-ta prilagajati knjižnicam in ne obratno.

    OdgovoriIzbriši