Strani

30.11.09

V Mestni knjižnici Ljubljana poteka združevenje zbirke bibliografskih podatkov in zaloge knjižničnega gradiva

Kot so napisali v obvestilu na svoji spletni strani bodo danes 30. novembra 2009, v Mestni knjižnici Ljubljana vzpostavili enotno zbirko bibliografskih podatkov in zaloge knjižničnega gradiva. Zaradi uveljavitve enotnega sistema bo v naslednjih dneh lahko prihajalo do motenj v sistemu COBISS.

Zanimajo nas vaše izkušnje.

26.11.09

Gorenjski glas - oglas za knjižničarja

Šolski center Škofja Loka
Podlubnik 1b, 4220 Škofja Loka
tel: 04/506-23-00
www.scsl.si

"Če vam je delo z mladimi vaša življenjska želja, potem je delovno mesto

KNJIŽNIČARJA, KNJIŽNIČARKE
prava služba za vas.

Pričakujemo, da imate končan enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni program iz bibliotekarstva ali izpolnjujete pogoje za učitelja splošno-izobraževalnih ali strokovno-teoretičnih predmetov ali za svetovalnega delavca in ste opravili študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva. Imeti morate strokovni izpit v vzgoji in izobraževanju ter predložili potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo, da niste v kazenskem postopku. Imeli boste prednost, če obvladate COBIS in imate delovne izkušnje.
Če izpolnjujete pogoje, potem je služba za določen čas enega leta (nadomeščanje) lahko vaša. Z delom boste predvidoma začeli 1.januarja 2010.

Povabilo velja 8 dni. Od vas pričakujemo prošnjo z dokazili. O izboru boste obveščeni v 30 dneh."

Zgoraj omenjeni oglas je bil objavljen 24.11.2009, tako da imate še čas se prijaviti. Oglas sem pa objavil iz več razlogov:

  • Ima zanimiv pristop.
  • Pokaže na situacijo zaposlovanja univerzitetno izobraženih bibliotekarjev, ki jih lahko nadomesti vsak, ki ima 5 min časa.
  • Od vas pričakuje vse, ponuja pa...nadomeščanje.
  • Od vas pričakuje, da obvladate COBIS (z enim "s") - kaj pa to točno pomeni, pa je meni neznanka.
  • Spletna stran seveda ne funkcionira.

Sanjska služba za vsakega bibliotekarja.

16.11.09

Kratko neuradno poročilo z občnega zbora DBL

V ponedeljek, 16. novembra 2009, je potekal napovedani in težko pričakovani občni zbor Društva bibliotekarjev Ljubljana. Na kratko želim poročati o tem za društvo pomembnem dogodku, pri tem pa se v naprej in namenoma vzdržujem kakršnih koli vrednotenj in/ali komentarjev.

Občni zbor se je začel ob napovedani uri ob prisotnosti nekaj čez 20 članov društva (od 323 uradno zabeleženih). Glede na statutarna določila seveda ni bil sklepčen, vendar zadošča po sedaj veljavnem statutu počakati pol ure in zbor je sklepčen, če je prisotnih najmanj 10 članov, kar se je čez pol ure seveda tudi zgodilo.

V uvodnem skoraj enournem delu zbora je predsednica DBL Smiljana Pejanovič podala obsežen pregled delovanja društva v obdobju od 1995 do danes, ko je društvo vodila. Nanizala je:
- akcije društva v sodelovanju z Društvom pisateljev Slovenije in Združenjem založnikov Slovenije, Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije itd.,
- sodelovanje in pomoč Sekciji študentov bibliotekarstva,
- donacije in pomoč društvom in posameznim knjižnicam,
- mnogoštevilne, praviloma letne strokovne ekskurzije,
- strokovna predavanja, okrogle mize in zborovanja,
- pripravo formalnih aktov.
Poročevalsko obdobje je ocenila kot zelo razgibano in uspešno kljub nekaterim večjim težavam pri delovanju in vodenju društva.

Opoldne se je ob prisotnosti 31 članov društva začel formalni del občnega zbora. Predsednica Smiljana Pejanovič in blagajničarka Snježana Renko sta podali poslovno in finančno poročilo za leti 2008 in 2009. Nadzorni odbor je v svojem poročilu ocenil delovanje predsedstva kot dobro in korektno in zato predlagal razrešnico dosedanjemu vodstvu. Prisotni so jo soglasno podprli (z enim vzdržanim glasom).

Občni zbor je potrdil predlog članarine za leto 2010:
- zaposleni člani – 20 EUR
- upokojenci in študentje – 15 EUR

Ugotovljeno je bilo, da občni zbor ne more sklepati o predlogu novih Pravil DBL zaradi nesklepčnosti (za sprejemanje ali spreminjanje statuta je potrebno soglasje vsaj polovice vseh članov društva, to bi pomenilo vsaj 162 članov, prisotnih pa je bilo samo 31). Po krajši razpravi o predlogu novih Pravil DBL (ki je bil članom razposlan kot priloga vabila) je bil izglasovan sklep (23 za, 2 proti, 3 vzdržani), da se podaljša javna razprava o predlogu Pravil Društva bibliotekarjev Ljubljana, ki ostanejo prioritetna naloga novega vodstva.

Ker novi statut DBL ni stopil v veljavo, so potekale volitve novega vodstva nekoliko spremenjeno in še v skladu s starim statutom. S tajnim glasovanjem je občni zbor DBL izvolil organe za mandatno obdobje 2009 – 2011 v naslednji sestavi:

1. Predsednik društva in Izvršnega odbora
Maja Božič – Gozdarska knjižnica in INDOK, BTF

2. Izvršni odbor:

Minca Brate – Osrednja družboslovna knjižnica, FDV
Urška Cilenšek – Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje, Knjižnica
Mateja Klarič, Knjižnica Bežigrad, MKL
Martina Kerec – NUK
Maja Miklič – Osnovna šola dr. V. Kraigherja, knjižnica
Veronika Potočnik - NUK
Snježana Renko – CTK
Alma Repar – Srednja gradbena, geodetska šola in ekonomska šola Ljubljana
Urša Smrekar – Državni zbor RS, knjižnica
Danijela Škerget – SAZU - knjižnica
Vesna Trobec – MKL
Tomaž Ulčakar – CEK, EF

3. Nadzorni odbor:

Dolores Kerec Kovač - Gozdarska knjižnica in INDOK, BTF
Aleš Klemen - MKL
Anita Longo - Državni zbor RS, knjižnica

4. Častno razsodišče (3 redni + 3 nadomestni člani)

Lea Borovnjak – MKL
Silva Novljan – upokojena
Anton Praznik – MKL
Tatjana Pristolič - MKL
Mojca Trtnik – NUK
Mira Vončina - Osrednja družboslovna knjižnica, FDV

Vse skupaj je trajalo tri ure in pol . . .

Opozarjam, da je to neuradni in neavtorizirani zapis dogodka, kot ga je videl ljubljanski bibliotekar in član Biblioteama.

11.11.09

DBL - Še pet dni do občnega zbora

Le še pet dni nas loči od (težko) pričakovanega občnega zbora Društva bibliotekarjev Ljubljana in zdi se, da kandidacijska lista še ni povsem konsolidirana. Pred nekaj dnevi je prišel po elektronski pošti na naslove članov DBL še popravek seznama kandidatov, na katerem je nekaj imen izginilo in se pojavilo nekaj novih imen. Nenavadno se zdi, da se kandidati zadnji hip umikajo, le kaj se dogaja? Novi kandidati pa so tako ali tako še vedno dobrodošli, saj lista v nekaterih točkah še vedno ni popolnjena, manjka še en kandidat za nadzorni odbor (hm, ni pa jasno, če je to redni ali nadomestni član . . . ). Ob tem naj še povem, da naj bi po neuradnih podatkih tudi za funkcije v ZBDS še bila prosta kandidacijska mesta. Torej dovolj prilike za vse, ki bi radi delali in kaj prispevali k razvoju naših strokovnih društev. Izkoristite jo in kandidirajte sami ali predlagajte svoje kandidate, ki jim dovolj zaupate!

Najnovejša (objavljena) kandidacijska lista zgleda takole:

SEZNAM KANDIDATOV ZA FUNKCIJE V PREDSEDSTVU DBL V MANDATNEM OBDOBJU 2009/2013 (po abecednem vrstnem redu)

1. Predsednik Izvršnega odbora (1)

Maja Božič – Gozdarska knjižnica in INDOK, BTF
Helena Drewry - NUK

2. Izvršni odbor (10 članov):

Minca Brate – Osrednja družboslovna knjižnica, FDV
Urška Cilenšek – Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje, Knjižnica
Doris Dekleva Smrekar – CTK
Mateja Klarič, Knjižnica Bežigrad, MKL
Martina Kerec – NUK
Maja Miklič – Osnovna šola dr. V. Kraigherja, knjižnica
Matjaž Musek, Onkološki inštitut – knjižnica
Veronika Potočnik - NUK
Snježana Renko – CTK
Alma Repar – Srednja gradbena, geodetska šola in ekonomska šola Ljubljana
Urša Smrekar – Državni zbor RS, knjižnica
Danijela Škerget – SAZU - knjižnica
Vesna Trobec – MKL
Tomaž Ulčakar – CEK, EF

3. Nadzorni odbor (3 redni + 3 nadomestni člani)

Petra Cigut - MKL
Dolores Kerec Kovač - Gozdarska knjižnica in INDOK, BTF
Aleš Klemen - MKL
Anita Longo - Državni zbor RS, knjižnica
Karmen Varga – MKL
?

4. Častno razsodišče (3 redni + 3 nadomestni člani)

Lea Borovnjak – MKL
Silva Novljan –
Anton Praznik – MKL
Tatjana Pristolič - MKL
Mojca Trtnik – NUK
Mira Vončina - Osrednja družboslovna knjižnica, FDV

Ne vem, ali gre to pripisati moji splošni nerazgledanosti ali pa objektivnemu dejstvu, da so nekateri kandidati v javnosti pač manj znani – polovice žal ne poznam. Pred glasovanjem bi si želel kratko predstavitev posameznih kandidatov, v današnjem času res ni težko na spletni strani društva objaviti sličice in dveh stavkov s podatki o dosedanjem strokovnem in društvenem delu posameznika. Odločanje bi bilo bolj korektno in kvalitetno. Menda nekateri kandidati celo ne bodo prišli na občni zbor in jih sploh ne bomo videli! Pa saj niso sami nič krivi, da je občni zbor ob taki nenavadni uri, ko se pač knjižnice ne sme in ne more enostavno zapreti . . . Tisti, ki niso iz ožjega območja Ljubljane (in DBL pokriva široko okolico glavnega mesta: Borovnica, Brezovica, Cerknica, Dobrepolje, Dobrova - Horjul - Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Kočevje, Litija, MO Ljubljana, Logatec, Loška dolina, Loški Potok, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Ribnica, Škofljica, Trbovlje, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika, Zagorje ob Savi), bodo potrebovali kar celodnevno odsotnost z delovnega mesta. Bravo, direktorji knjižnic!

Naj se vrnem k imenom kandidatov. Menim, da bi morali najpomembnejše in najodgovornejše funkcije, to je predsednika, podpredsednika, blagajnika in tajnika voliti poimensko in ne slednjih treh skupaj v paketu z imeni za »izvršni odbor«. Osebno se zavzemam za naslednjo zasedbo:

Predsednica: Maja Božič
Podpredsednica: Martina Kerec
Tajnica: Veronika Potočnik
Blagajničarka: Snježana Renko

Za člane izvršnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča se žal ne morem opredeliti, ker nekaterih kandidatov ne poznam (pri nekaterih sicer znanih kolegicah pa ne prepoznam novega priimka). Prav tako v postopku volitev ne ločim rednih od nadomestnih članov (teh v starem statutu ni bilo). Ob tem se sploh ne bi loteval vprašanja, ali nam bo uspelo pridobiti za sprejemanje novega statuta ustrezno sklepčnost občnega zbora, od česar so odvisne tudi volitve novih organov in celo trajanje njihovega mandata, torej od 2009-2013 ali pa samo 2009-2011.

Pa smo tam – sklepčnost in udeležba na občnem zboru. Pozivam vse člane društva, da se občnega zbora udeležijo in s tem uveljavijo svoje temeljne članske pravice in dolžnosti! To je soodločanje o delovanju in usodi društva. Naj bom za zaključek še nekoliko jedek – menim, da imajo pravico kritizirati delovanje društva samo aktivni člani.

5.11.09

Knjižničarsko ogledalo - Darko Majcenovič






Zaposlen sem v Centralni medicinski knjižnici (http://www.mf.uni-lj.si/cmk) Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Opravljam delo urednika digitalne knjižnice, vendar je vse skupaj čedalje bolj podobno delu knjižničarja, ki ga v tujini imenujejo 'systems librarian'. V prostem času se (preveč) ukvarjam z računalniki in internetom, (pre-) glasno tehno glasbo in prebiranjem znanstvene fantastike/stripov.


1.Kakšen bo IZUM leta 2012?
Tak, kot je zdaj. Uvedli bodo kako novost ali dve, vendar nič bistvenega.

2.Kdaj bo zgrajen NUK2?
NUK2 so mi obljubljali že prvi dan študija in mi skozi okno Filozofske fakultete kazali luknjo, kjer naj bi zrasel. Luknja je še vedno tam... O trenutnem stanju projekta nisem dovolj seznanjen, da bi si upal napovedati, kdaj bo le zgrajen. Je pa hecno, kako hitro v Stožicah pospešeno raste nov stadion. Ne zanikam pomembnosti športa v družbi, ima svoje mesto in kultura telesa je pomembna. Vendar, ali naj ne bi bili kultura duha in intelekta prav toliko pomembni?

3.Ali v okolju 2.0 še potrebujemo UDK v obliki, kot je dosedaj?
UDK je čisto knjižničarski sistem, ki sicer še vedno ima svoje mesto. Vendar z njim nebi več obremenjeval uporabnika, še posebej pa ne na spletu. Uporabljajmo raje naravni jezik in iskalnike. Dajmo tudi uporabnikom možnost, da prispevajo svoje ključne besede h kataložnim zapisom in tako pomagajo s svojim znanjem (crowdsourcing).

4.Ali je v Sloveniji prostor še za 1 Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo?
Tu je bolj pomembno vprašanje, koliko in kakšne kadre slovensko knjižničarstvo trenutno potrebuje. Nisem seznanjen s temi potrebami, sem pa mnenja, da je potrebna veliko višja tehnična usposobljenost.

5.Naštejte 3 kompetence slovenskega knjižničarja 21.stoletja.
Mora biti: samozavesten, motiviran za razvoj stroke in poznati svoje naloge. Naloge sicer variirajo, a glavne so po mojem mnenju: ravnati v skladu z zgodovino knjižničarstva, poznati potrebe svojih uporabnikov in pri svojem delu sleditit tehnološkemu napredku.

6.Vaša zadnji objavljeni prispevek.
Nazadnje sem sodeloval pri pripravi posterja za EAHIL 2009. Moral bi več objavljati, tudi samostojno...

7.Naštejte 3 osebe v slovenskem knjižničarstvu - zakaj ravno te?
Miha Kovač - zapomnil sem si ga predvsem po energetičnih in zanimiv predavanjih. 
Primož Južnič - nekoč je bil tudi vodja CMK, zapomnil pa sem si ga pa kot nekoga, ki je bil vedno pripravljen prisluhniti nam študentom in z nami sodelovati.
Alenka Kavčič-Čolić - bila je moja šefinja na projektu v NUK. Zapomnil sem si jo po neverjetni motiviranosti in trdem delu za projekt in tudi druge naloge, ki jih je opravljala vzporedno.

8.Od česa vas v knjižnici najbolj boli glava?
Predvsem extremi v dolžini in količini sestankov za tudi najmanjšo malenkost mi povzročajo (dodatne) sive lase :) Navaditi se moramo dela v majhni, projektno naravnani, hitri ekipi, ki ima prototip svojega dela hitro pripravljen. Odvaditi se moramo perfekcionizma!

9.Koliko knjižničarjev potrebujemo, da izposodimo knjigo?
Precej več kot enega! Tisti na izposoji je samo vrh ledene gore.

10.Ali so diplomanti Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo usposobljeni za najbolj zahtevna knjižnična dela?
Sodeč po samem sebi, ne. Dobil sem osnovna znanja o stroki, neko splošno izhodišče. Vse ostalo sem se naučil na delovnem mestu in po svoji lastni iniciativi. Fakulteta ti da neko razgledanost in globino, ne da ti pa znanj, ki jih potrebuješ na delovnem mestu. Delo v skupinah, motivacija samega sebe in ostalih, tehnična znanja, javno nastopanje, pisanje za medije itd. - na vsem tem bi moralo biti več poudarka. Študentje bi morali biti tekom študija seznanjeni vsaj s COBISS izposojo in morali bi biti sposobni učinkovito uporabljati
različne tipe vmesnikov podatkovnih baz. Predlagal bi tudi osnovna znanja o spletni predstavitvi in namiznem založništvu.

11.Ali v vaši knjižnici kupujete e-knjige?
Da, če govorimo o takih s spletnim dostopom. E-knjige za mobilne naprave so zastopane v manjši meri, imamo npr. DynaMed za dlančnike.

12.Kaj vam je bolj pomembno pri izbiri kadra: da ima COBISS licenco ali da je "spreten v informacijskih tehnologijah"?
Če iščemo katalogizatorja, potem kandidat res rabi COBISS licenco. Je pa skrajno absurdno to zahtevati od nekoga, ki s COBISSom niti ne bo delal ali pa celo od nekoga, ki bo delal samo na izposoji. Kdor je 'spreten v informacijskih tehnologijah' zelo verjetno ne bo imel težav, če ga pošljemo na izobraževanja za pridobitev  COBISS licence - če jo bo potreboval.

13.Ali članarine pomenijo bistven prihodek za vašo knjižnico? 
Članarine so za CMK velik del prihodka, ki je večinoma namenjen nabavi novega gradiva. Medicinske publikacije so precej draga reč.

14.Na kateri svoj knjižničarski dosežek ste najbolj ponosni?
Trenutno na svoje delo v CMK, kjer se trudim opravljati delo, ki zahteva več kot samo bibliotekarska znanja. Skrbeti moram za spletno prezentacijo knjižnice, sooblikovati digitalno knjižnico, skrbeti za tehnične rešitve in razvoj knjižničnega informacijskega sistema, skrbeti za tekoče delovanje tega sistema, voditi več delovnih skupin in povrhu poskrbeti še za svoje izobraževanje ter objavljanje (kjer sem v odločnem zaostanku!). Lotiti se bom moral vodenja projektov in pridobivanja sredstev na raznih razpisih.

15. Kaj je po vašem mnenju največji greh slovenskega knjižničarja?
Več jih je... Večno jamranje o samopodobi in javnem statusu knjižičarstva - več, kot bomo sami storili in se organizirali ter poskrbeli za močno pozicijo v družbi, boljši bo naš položaj! Naslednji greh je capljanje za svetovnimi trendi v knjižničarstvu - imamo majhno državo, ki je idealna za velike, državne projekte. Naslednji greh je razdrobljenost in obdelovanje svojih lastnih, malih vrtičkov - povežimo se v konzorcije in bomo lažje dobili boljše ponudbe založnikov. In še zadnji greh, NUK - ali bo nacionalna knjižnica ali pa univerzitetna? Ali mora biti nujno oboje?

16. Ali imajo slovenski knjižničarji v povprečju primerne plače?
Vedno bi lahko bilo bolje :)

Nova rubrika "Knjižničarsko ogledalo" - nov začetek prijetnega sodelovanja med knjižničarji

Rekel bom:"Končno!" Že nekaj časa nazaj smo se pogovarjali o tem, da bomo uvedli novo rubriko. Ta čas je sedaj napočil. Rubrika se imenuje "Knjižničarsko ogledalo" in je pravzaprav povzeta ideja po prilogi Polet, kjer na zadnji strani v rubriki "Do nazga"predstavljajo znane osebnosti. V naši rubriki bomo seveda predstavljali vse tiste, ki se tako ali drugače ukvarjajo s knjižničarstvom. Zaenkrat še ni znano ali bo ta rubrika tedenska ali mesečna - odvisno pač od tega kakšen bo odziv. Nekaj vabil smo že razposlali in čakamo na odgovore. Rubrika se bo razlikovala tudi po tem, da v njej ne bo možno komentirati - bo pa možno komentirati v tej objavi.

Upam da boste z rubriko zadovoljni, če pa imate kakršnekoli predloge v zvezi s tem, koga vam predstavimo, nam prosim ali pišite tu ali pa na naš mail: info@biblioblog.si

3.11.09

Predlog vodil za sodelovanje knjižnic v družabnih omrežjih

Splet je postal že pred časom izredno družabno okolje. Čedalje več poudarka je na pogovoru, sodelovanju, civilizirani izmenjavi mnenj, samo-promociji posameznikov in skupin. Kot lahko ena nerodnost škodi ugledu posameznika, če se zgodi na večjem družabnem dogodku, tako isto velja za udejstvovanje na spletu. Saj je splet navsezadnje globalni družabni dogodek!

Knjižnice imajo v večini primerov vsaj svojo spletno stran s kratko predstavitvijo. K tej dodamo tudi objavljanje tekočih novic knjižnice, ki so večini primerov pasivne – uporabniki jih ne morejo komentirati. Vendar to ne pomeni, da se o knjižnici ne govori drugje na spletu. Nekatere knjižnice imajo zato svoje bloge in se trudijo povezati s svojo skupnostjo. To lahko počnejo tudi na drugih spletnih storitvah, kot sta na primer Facebook, MySpace in Twitter. V tujini sem zasledil Netvibes, ki omogoča pripravo preproste digitalne knjižnice raznih virov knjižnice na enem mestu. Popularna je tudi storitev Ning, ki omogoča brezplačno grajenje lastnih družabnih omrežij – kot da bi si knjižnice omislila lastno verzijo Facebooka!

Posamezniki si lahko pri svojem udejstvovanju v družabnih omrežjih privoščimo marsikaj, omejeni smo samo s skrbjo za naš dober ugled in možnostjo, da nas kdo toži za obrekovanje. Knjižnica pa je organizacija in si ne more privoščiti lahkotnosti v tolikšni meri. Tudi druge večje organizacije, ki sodelujejo v družabnih omrežjih, to vedo. Zato so pričele oblikovati nekakšna vodila za sodelovanje posameznikov, ki so zaposleni v organizaciji, v sodobnem družabnem spletu. V tem zapisu jih bom poskusil nekaj predstaviti in začeti debato na to temo.

  1. Posameznik, ki piše svoj osebni blog, naj zavaruje sebe in svojega delodajalca s kratko izjavo, da so mnenja na njegovem osebnem blogu njegova, in da ne odražajo nujno stališč njegovega delodajalca.

  2. Ne izpostavljajmo poslovnih skrivnosti, tako zasebno, kot v okviru organizacije. Na primer ne govorimo o notranjih zadevah knjižnice, če le te niso za javnost. Nikakor ne govorimo o uporabnikih in drugih osebah, povezanih s knjižnico – brez njihovega strinjanja!

  3. Predstavimo se in povejmo, kdo smo! Časi anonimnosti na spletu so minili in ostali v devetdesetih, danes gre za osebno integriteto in predstavitev. Povejmo, kdo smo, za koga delamo in kaj tam počnemo.

  4. Spoštujmo avtorske pravice – še posebej mi bi morali biti zelo natančni in dosledni v tem pogledu! Citiranje virov in referenc je odraz akademske zrelosti posameznika, vsi stojimo na ramenih večjih pred nami.

  5. Splet je družaben in nanj hitro zaidejo slike in posnetki s proslav in zabav. Pred objavo je dobro vedeti, ali se posamezniki strinjajo z objavo na spletu? Isto velja za javno objavo pogovorov. Vedno imejmo dovoljenje osebe ali skupine, ki jo bomo izpostavili! Tudi, če bomo osebo priporočili z dobrimi nameni.

  6. Izogibajmo se obračunavanju sporov preko spleta! Vsak spor se da rešiti zunaj javne sfere ali pa na profesionalen in vljuden način. Obstajajo ljudje, ki uživajo v provokacijah in netenju javnih sporov. Za te je rešitev skrajno profesionalno odzivanje in v končni fazi, ko ne gre drugače, ignoriranje. Ne škodimo svoji knjižnici z nerodnostmi pri soočanju s svojimi čustvi, predvsem jezo in užaljenostjo. V pomoč naj nam bo vodilo, da se strinjamo ali pa ne z idejo, ne pa s posameznikom, ki jo je zapisal.

  7. Kar objavimo na spletu, moramo prej preveriti po svojih najboljših močeh. Sami smo odgovorni za vsebine in njihovo točnost, ni pa nujno, da bomo z napako škodili samo sebi. Ne posplošujmo, vedno bodimo natančni in imejmo ustrezne vire, ki potrjujejo naše mnenje.

  8. Ali knjižnica že ima vodila za obnašanje svojih zaposlenih na delovnem mestu in zunaj njega? Ta vodila veljajo tudi na spletu, saj splet ni zaslon s tekstom, pač pa kraj, kjer se dogaja vse več družbene interakcije.

  9. Premislimo, kako se želimo predstaviti in kakšen ugled želimo negovati. To je še posebej pomembno, če pišemo za blog knjižnice, saj se naš ugled avtomatsko odslika kot ugled knjižnice, za katero pišemo.

  10. Ponudimo nekaj vrednega, nekaj kar doda k obstoječemu znanju področja, za katerega pišemo – ali pa sproži debato za rešitev neke težave tega področja. Sprejmimo odgovornost, če se motimo, in to tudi javno priznajmo.

  11. V komentarjih se zapiše marsikaj in kakega bo treba kdaj tudi zbrisati. Negativnim kritikam se izognemo s kratkim opisom sprejemljivega komentiranja in v naprej opisanim pogojem objavljanja komentarjev.

  12. Vse, kar objavimo na spletu, bo tam ostalo nekaj časa, vsaj nekaj mesecev. V večini primerov pa bo to ostalo na spletu več let ali pa ne bo nikoli zbrisano. Ravnajmo temu primerno!

Viri, ki sem jih uporabil za ta zapis. Veliko zgornjih vodil je zgolj povzetek že obstoječih dokumentov.

Naslednja dva vira sta obsežni zbirki povezav do člankov in že obstoječih vodil za sodelovanje v družabnih omrežij:

2.11.09

Najava občnega zbora Društva bibliotekarjev Ljubljana

Danes zvečer je bilo (članom) po elektronski pošti razposlano vabilo na občni zbor Društva bibliotekarjev Ljubljana:

VABILO NA ZBOR ČLANOV

DRUŠTVA BIBLIOTEKARJEV LJUBLJANA

V ponedeljek, 16. novembra 2009 ob 11.00
v dvorani Mestne knjižnice Ljubljana, enota Knjižnica Otona Župančiča, Kersnikova 2 v Ljubljani

DNEVNI RED:

1. Otvoritev občnega zbora in izvolitev delovnega predsedstva
2. Izvolitev verifikacijsko-volilne komisije
3. Poslovno poročilo DBL za leto 2008
4. Finančno poročilo DBL za leto 2008
5. Poslovno in finančno poročilo DBL za leto 2009 (od 1. 1. – 31.10. 2009)
6. Poročilo Nadzornega odbora za leto 2008 in 2009
7. Predlog sprememb in dopolnitev Pravil Društva bibliotekarjev Ljubljana
8. Predlog članarine DBL za 2010
9. Delovni načrt za obdobje 2009/2013
10. Finančni načrt za leto 2010
11. Razprava o poročilih in razrešnica organov društva
12. Volitve novega Izvršnega odbora, Nadzornega odbora in Častnega razsodišča za mandatno obdobje 2009/2013
13. Razno

Vabilu je priložena datoteka z osnutkom Pravil DBL (osnutek sprememb in dopolnitev 22.11.2008, predlog 29.10.2009) in
Seznamom kandidatov za funkcijev predsedstvu DBL za mandatno obdobje 2009-2013:

1. Predsednik Izvršnega odbora (1)

Maja Božič – Gozdarska knjižnica in INDOK, BTF
Helena Drewry - NUK

2. Izvršni odbor (10 članov):

Minca Brate – Osrednja družboslovna knjižnica, FDV
Urška Cilenšek – Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje, Knjižnica)
Doris Dekleva Smrekar – CTK
Mateja Klarič, Knjižnica Bežigrad, MKL
Martina Kerec – NUK
Maja Miklič – Osnovna šola Kraigherja, knjižnica
Matjaž Musek, Onkološki inštitut – knjižnica
Urša Smrekar – Državni zbor RS, knjižnica
Veronika Potočnik - NUK
Snježana Renko – CTK
Alma Repar – Srednja gradbena, geodetska šola in ekonomska šola Ljubljana)
Danijela Škerget – SAZU - knjižnica
Vesna Trobec – MKL
Tomaž Ulčakar – CEK, EF

3. Nadzorni odbor (3 redni + 3 nadomestni člani)

Branka Badovinac - NUK
Petra Cigut - MKL
Dolores Kerec Kovač - Gozdarska knjižnica in INDOK, BTF
Aleš Klemen - MKL
Anita Longo - Državni zbor RS, knjižnica
Karmen Varga - MKL

4. Častno razsodišče (3 redni + 3 nadomestni člani)

Lea Borovnjak – MKL
Mirjam Kotar - Osrednja družboslovna knjižnica, FDV
Silva Novljan –
Anton Praznik - MKL
Mojca Trtnik – NUK
?

Oglejte si imena, izberite svoje favorite, pogovorite se med seboj, pridite na občni zbor in konstruktivno vplivajte na razvoj društva!

Prvi dve listi sta očitno odprti, kandidatov je več, kot je predvidenih mest za funkcije, tretja in četrta zaprti, ker je kandidatov "ravno prav" ali celo premalo. Ne vidim nobenega študenta.

Ni jasno, kaj je predvideno v točki 7.: informacija o novih Pravilih ali že kar njihovo sprejemanje? Najbrž to slednje, saj je mandatno obdobje 2009-2013 kot štiriletno očitno že naravnano na določila novih, še ne sprejetih pravil. Torej ni več kaj razpravljati.

P.S.:
@Mitja, ne najdem te na seznamu :-(