4.10.09

Anketa "Brez katerega izmed "Big Three" ponudnikov znanstvene literature, bi težko shajali?"...

...se je razpletla pričakovano in razočarajoče. Rezultati so bili naslednji:

Elsevier 3 (60%)
Wiley 0 (0%)
Springer 2 (40%)

Zelo malo število odgovorov, kar je posledica tako nezanimanja za samo anketo kot tudi nepoznavanja tuje znanstvene literature. Vse se namreč dobi na Googlu (/very sarkazem on). Resnica je seveda daleč od tega. V Sloveniji obstajajo osebe, ki skrbijo, da končni uporabnik v končni fazi niti ne ve katere stvari so plačljive in katere resnično brezplačne (teh je izredno, izredno malo!). O imenih na tem mestu ne bomo razpravljali, gre pa za inštitucije, kot so Centralna tehniška knjižnica, Inštitut Jožefa Stefana, Onkološki inštitut, Narodna in univerzitetna knjižnica, ARRS (se opravičujem, če sem koga pozabil omeniti - vi veste kdo ste!). Verjemite pa mi, da če se bo enkrat zgodilo, da bo katerikoli od navedenih založnikov v nekem trenutku nedosegljiv - boste hitro spoznali ali so stvari res zastonj.

Vabim pa seveda vse k glasovanju nove ankete! :)

11 komentarjev:

  1. Ankete ne bom komentiral (niti nanjo odgovarjal), ker se mi zdi za malo, da se tako šminka (=farba) - OPAc pa je že desetletje in več takšen, kot pač je!!

    OdgovoriIzbriši
  2. @Anonimni

    Vsak ima pravico do izražanja svojega mnenja. Kar se šminke tiče, bi prosil za natančnejšo razlago, to da je opac takšen kot pač je (že desetletje!!), je pa seveda nesprejemljivo. Opac je seveda v prvi vrsti namenjen uporabnikom in ne ne knjižničarjem. Zanimiva je prispodoba z Amazonom - današnji študentje, dijaki ipd. se naučijo uporabljati zgoraj omenjeno storitev v samem dnevu, medtem ko je za uporabo našega opac-a potrebno izobraževanje, ki se seveda ne konča v enem dnevu. Je potrebno povedati še kaj več?

    OdgovoriIzbriši
  3. No, problem z ponujanjem znanstvene literature leži tudi v tem, da knjižnice dostopa očitno ne oglašujejo na primeren način. V splošnih knjižnicah imajo tudi dostop do veliko baz ampak tam jih pa sploh nihče ne uporablja (niti knjižničarji ne).

    OdgovoriIzbriši
  4. Ravno včeraj sem se prijavila na spletni tečaj za COBISS/OPAC in le-ta traja kar 5 dni. Vse, ki bi vas stvar zanimala vabim, da se ga udeležite ali se morda odločite za katerega drugega, ki ga pripravlja IZUM. Več informacij najdete na: http://etecaji.izum.si/

    OdgovoriIzbriši
  5. @Mitja

    Se strinjam - to je očitni problem, ki pride še bolj do izraza v KEK-ih ("knjižnice enega knjižničarja"...skovani termin dr. Primoža Južniča, se mi zdi).

    OdgovoriIzbriši
  6. Če rabiš za opac 5 dni, bomo ljudje izumili kolo šele leta 3050, vijak 3890, hladilno skrinjo 10267. leta :-)

    OdgovoriIzbriši
  7. Če so Vam stvari poznane in imate dovolj časa ga lahko opravite tudi v roku parih ur. =)
    IZUM se je pač odločil za 5 dni. Gotovo zato ker so vzeli v zakup dejstvo, da so tečajniki različnih profilov (starost, izobrazba, poznavanje internetnih orodji...), kar je edino pravilno.

    OdgovoriIzbriši
  8. @Nini

    Edino, ampak res edino pravilno je to, da mora biti opac zastavljen tako, da funkcionira brez posebnega znanja. Za kakršnokoli res zahtevno poizvedbo pa so tu informacijski strokovnjaki. Slovenija je na področju razvoja kataloga zaspala za vsaj 10 let. Stvari se spreminjajo takorekoč dnevno, mi pa razvijamo ne vem kakšno super nadgradnjo COBISS 3 že nekaj let in je še kar nimamo.

    OdgovoriIzbriši
  9. @Nini, malce kontradikcije :-) : če so stvari človeku malo poznane . . . potem ne gre natečaj! Sploh ne petdnevni!

    Prvo pravilo izobraževanja: tečajniki, slušatelji, učenci, kakorkoli jih imenujemo, morajo biti glede poznavanja, predznanja, profila (tj. uporabnik "kar tako", raziskovalec, bibliotekar ipd.)grupirani in ne pomešani, sicer pride do sindroma "konvoj", kjer se hitrost plovbe celotnega konvoja (v našem primeru hitrost napredovanja in nivo zahtevnosti tečaja) ravna po najpočasnejši ladji . . . Ali ni škoda časa (pa še živcev) tistih drugih tečajnikov, ki potem ves čas čakajo tistega počasneta (in se najbrž dolgočasijo)? Torej posebej skupina za začetnike, nadaljevalni, izpopolnjevalni tečaj, ne pa vrtec in fakulteta skupaj.

    Ja, @Tilen, OPAC mora biti dovolj intuitivno zasnovan za povprečnega uporabnika, ki ima osnove računalniške pismenosti, pa še "selfexplanatory" in "selfteaching" in z diagnostiko, ki uporabnika vodi v primeru stiske. Če tega ni, potem to ni OPAC(...PA=Public Access, torej za najširšo javnost), ampak samo računalniški katalog.

    OdgovoriIzbriši
  10. @Janez: Osebno mi je bilo dosti snovi na dotičnem tečaju poznano že od prej. Zanj sem se odločila, da utrdim znanje, ki ga že imam in se hkrati izpopolnim še v tistih poglavjih, ki so mi bila do sedaj še nepoznana.
    Torej, če so človeku stvari malo poznane, gre na tečaj zato da mu bodo bolje.

    Glede na to da gre za spletni tečaj, si vsak razporedi čas v katerem ga bo opravil po svoje. Ni potrebe da bi kogarkoli čakali. Gre za samostojno opravljanje v stiku z računalnikom. Nekateri smo ga opravili prej, drugi ga bodo malce kasneje.
    Sama sem ga opravila zgolj v 2 dneh, tako da sedaj veselo čakam na potrdilo. ;)
    Drugače se pa vsekakor strinjam "fakulteta in vrtec" ne moreta hoditi z roko v roki in prepričana sem da bi IZUM v primeru klasičnega tečaja ustrezno poskrbel za pravilno razporeditev tečajnikov.

    OdgovoriIzbriši
  11. Me veseli, da si zadovoljna, da bi bilo čim več takšnih!
    Pozdrav, Janez

    OdgovoriIzbriši