4.5.09

Anketa "Ali bo (je že?) posledica krize v svetu še dodatno znižala število novih služb v knjižničarstvu?"

Anketa je aktualna. Tematika je aktualna. Odgovori so na dlani. Vsem je samoumevno, da je 2+2=4. Kje/kako lahko to preverimo? (več o tem čisto spodaj...)

Da 7 (63%)

Ne 1 (9%)

Ne vem 3 (27%)

(n=11)

Večina vas misli, da bo posledica krize v svetu dodatno!! znižala število novih služb v knjižničarstvu. Zame osebno je ključna beseda tu "dodatno".

Kje so raziskave v Sloveniji:

- Koliko knjižničarjev bo šlo v pokoj?
- Koliko knjižničarjev je nezaposlenih v tem trenutku?
- Koliko knjižničarjev išče službo že dalj časa in zakaj je temu tako?
- Koliko knjižničarjev je zaposlenih v ne-knjižnični dejavnosti zaradi pomanjkanja služb v knjižnicah?


V Sloveniji o tematiki zaposlovanja oziroma o krizi o zaposlovanju v knjižnicah piše le malokdo. Verjetno je število objav manjše od števila prstov ene roke (popravite me, če se motim). V tujini je stvar zelo drugačna. ALA (American Library Association) je npr. objavila že ogromno dokumentov na to temo.

Vsi "vemo", da služb v knjižničarstvu ni na pretek. Poraja se seveda vprašanje, koliko ljudi, ki odhaja v pokoj, bodo nadomestili novi knjižničarji ali pa bo tisto mesto preprosto ukinjeno?

Največ pa o zgornji tematiki pove naslednja misel, ki jo je moč najti na blogu Annoyed Librarian:"I will never retire. When I go out from library, I will go with my feet first." Oziroma prosto po Prešernu:"Nikoli se ne bom upokojil. Iz knjižnice me bodo lahko odnesli le mrtvega..."

10 komentarjev:

  1. Na temle linku lahko vidite število brezposelnih bibliotekarjev Sloveniji. Najnovejši podatki so na žalost le dan 31. december 2007.

    http://www.mszs.si/eurydice/posvet/brezposelni.htm

    Brezposelnih je v letu 2007 bilo 23 bibliotekarjev, od tega le en moški, največ brezposelnih bibliotekarjev je iz starostne skupine 25-30 let.
    Kaže pa, da narašča trend brezposelnih.

    A mogoče kdo ve kje, bi se dobili novejši podatki, ker se mi zdi tale stran ni več aktivna. (zadnja novica na strani je iz oktobra)

    Sicer pa je pred kratkim dr. Žaucer v reviji Knjižnica pisal o zaposlitvah v bibliotekarstvu.

    OdgovoriIzbriši
  2. Še nekaj dodajam.

    Delovna mesta ljudi, ki bodo šli v pokoj se najlažje zapolni s poceni delovno silo(študentski servisi). To pa lahko vidimo, da se jih precej knjižnic poslužuje.

    OdgovoriIzbriši
  3. Menim, da bi morali omejiti število vpisa na oddelku, če jih je potem toliko diplomiranih ni pa delovnih mest za vse.:S Predvsem pa bi lahko na faksu poskrbeli, da bi bili boljše izobraženi, saj sem mnenja, da program, vsaj kar sem jaz hodila, še po starem, ni bil dober in učinkovit. Sploh pa ni bil moderniziran, predvsem v smislu katalogizacije, štiri leta sem hodila na bibliotekarstvo in koliko so nas naučili o COBISS-u, skorajda ni omembe vredno. Imela sem pet predmetov psihologije, s tem, da je program nepedagoški, in če hočem zdaj imeti pedagoško izobrazbo, si moram sama plačati, isto velja za COBISS, da te potem prej vzamejo v službo.

    OdgovoriIzbriši
  4. Upajmo da bo z prnovo programa po Boloniji kaj lažje.

    OdgovoriIzbriši
  5. @Anonimna: od kje ti informacije, da ni delovnih mest za vse? Jaz sem hodil na faks po starem programu in sem ravno nasprotnega mnenja - je dovolj dobro uravnotežen. Seveda pa se človek ne more zanašati samo na znanje iz faksa. Ne razumem, zakaj mešaš katalogizacijo in COBISS? Je zate to eno in isto? In tudi psihologija ni pedagogika - psihologije pa smo imeli še premalo in premalo resno.

    OdgovoriIzbriši
  6. @Anonimna

    Prav lepo pozdravljena in hvala za odziv. Vnaprej bi se mogoče veljajo vnaprej predstaviti? Kar se pa tiče tvojega odziva:

    1. Hvala za link. Naj sam omenim vsaj še 2 članka na to temo, ki sta bila objavljena v Knjižnici: PRIMERJAVA SLOVENSKEGA SPLOŠNEGA KNJIŽNIČARSTVA Z EVROPSKIM NA
    OSNOVI PODATKOV ŠTUDIJE LIBECON
    dr. Matjaža Žaucerja iz leta 2005 in ZAPOSLENI V KNJIŽNIČARSTVU: STATISTIČNI PODATKI O
    STANJU V SLOVENIJI IN V DRUGIH EVROPSKIH DRŽAVAH
    Damjane Tizaj iz leta 2001.

    Same številke seveda ne povedo veliko - postaviti jih je potrebno v kontekst in se vprašati zakaj dejansko so ti osebki na "Zavodu"? Koliko od teh je dejansko iskalcev prve zaposlitve, koliko od teh jih je kdaj delalo že v rednem delovnem razmerju, koliko od teh iskalcev ima določene izkušnje ipd.?

    2. Delovna mesta se načeloma lahko zapolnijo s študentsko silo, vendar to dolgoročno iz mojega vidika ni priporočljivo. Študenti pa delovno mesto nekoga, ki se upokoji, ne morejo kar tako zavzeti (sistematizacija delovnih mest ipd.), ponavadi so uporabljeni kot "dodatna" delovna sila, mogoče nadomeščanje kakšne bolniške, porodniške...

    3. Omejitev vpisa definitivno ni rešitev. Ko bodo omejili vpis za ekonomiste in pravnike (ki jih je po tej logiki za faktor 10 in več preveč v primerjavi z bibliotekarji), ga pa lahko omejimo tudi mi (/sarkazem off). Po mojem študij na FF da neko osnovo. Ne moremo pa seveda pričakovati, da bomo s tem znanjem kar "obvladali sceno" (...daleč od tega). Tako je povsod. Če je modernizacija = znanje COBISS-a, potem smo/ste lahko srečni, da je Oddelek na FF "zaostal". Katalogizacija namreč še zdaleč NI ENAKO COBISS. Psihologija je hočeš nočeš kar pri vrhu pomembnosti, takoj za strokovnimi predmeti (ali pa je celo vrinjena vmes). Ali se sploh zavedate, koliko so pomembne študije uporabnikov?! (...koliko denarja se zmeče "stran" zaradi tega v profitnem sektorju...)

    In ja, znanje ni poceni. Izračunajte si pa vsak zase, koliko ste trenutno s svojim znanjem "vredni" na trgu delovne sile. Učite se, izpopolnjujte se, bodite drzni in odpirala se vam bodo vrata.

    @Nini

    Efekte Bolonje še nekaj časa ne bomo mogli "realno" oceniti. Bolonja kot taka pa problema zaposljivosti seveda ne bo rešila.

    OdgovoriIzbriši
  7. Tilen: Se zavedam tega da "realna" ocena danes ni mogoča in da bo moralo preteči še dosti vode preden bomo lahko rekli kaj na račun bolonije.O tem tudi pišem v enem mojih prejšnjih komentarjev.

    Delavna mesta pa seveda nimajo nikakršne povezave s katerim-koli študiskim programom.

    Moj odziv se je nanašal na znanja, ki naj bi jih s prenovo našega programa pridobili. Drugače se strinjam, da ti vsakršni študij da neke osnove, potrebno znanje za opravljanje svojega dela, pa pridobiš s prakso in vseživljenskim učenjem tekom opravljanja profesije.

    Potrebne so veščine kot so fleksibilnost, iznajdljivost in pripravljenost naučiti se nekaj novega itd.

    OdgovoriIzbriši
  8. http://www.biblioblog.si/2009/03/anketa-ali-mislite-da-bodo-bolonjski.html#comments

    No tukajle se nahaja moj prejšnji komentar.

    OdgovoriIzbriši
  9. @Nini

    Kakšna znanja misliš da boš dobila na Bolonji, ki jih na starem programu ne bi sicer?

    OdgovoriIzbriši
  10. Glede na to da starega programa ne poznam, težko odgovorim. Nekaj malega so nam predstavili zgolj novega. Pravijo, da je stari program zastarel ter da je bila prenova nujna. Kaj je drugače in kakšna nova znanja nudi? Se mi zdi da je to vprašanje bolj primerno za profesorje, kot pa zame. Videla bom šele, ko končam svoj študij ter se seznanim s tistim, ki se je odvijal po starem programu. Pa naj bo to iz pričevanja profesorjev, starejših študijskih kolegov ali pa prebiranja vsebine predmetov.

    OdgovoriIzbriši