Še ena anketa, ki je uspešno končana :). Vzorec je bil tokrat malce večji (n=8) in porazdeljen med tri od štirih ponujenih odgovorov (noben ni hotel "anonimno" zadržati mnenja zase...). Takole čez palec lahko ocenimo, da bi bili pripravljeni brati in videti kdo so naši vrli knjižničarji.
Projekt se že pospešeno pripravlja, skušali pa bomo pridobiti knjižničarje iz vseh vrst (mlade in malo manj mlade, knjižničarje šolskih/visokošolskih/ specialnih itd. knjižnic). Sestavili bomo okoli 10 vprašanj, ki bodo standardna, nato pa se dogovorili z individualnim knjižničarjem (osebno/e-mail/telefon), če bo pripravljen deliti svojo identiteto s širšo javnostjo.
To pa je po mojem osebnem mnenju tudi cilj tega projekta - dajmo knjižničarjem obraze (zraven intervjuja bo tudi slika), pokažimo se širši javnosti kdo smo, kaj delamo in zakaj je to, kar delamo, dobro da res delamo.
Na tem mestu pa vas vabimo, da poveste koga si želite v tem projektu bolje spoznati in kakšno vprašanje bi dotičnemu knjižničarju/knjižničarki radi postavili.
31.8.09
18.8.09
Anketa - "Slovenski knjižničarji raziskujejo in predvsem objavljajo"
....premalo. To je mini ugotovitev naše spletne ankete. Rezultati so soglasni:
Slovenski knjižničarji raziskujejo in predvsem objavljajo:
Preveč. 0 (0%)
Ravno prav. 0 (0%)
Premalo. 5 (100%)
To ne-raziskovanje in ne-objavljanje se kaže v več obrazih.
1. Kljub pojavu novih medijev (npr. Twitter), kjer je objava preprosta, kar se le da - se knjižničarji le teh ne poslužujejo (ali v "nano-manjšini"...).
2. Kljub temu, da imamo v Sloveniji kar nekaj klasičnih kanalov komunikacije (razna posvetovanja, publikacije (npr. Knjižnica), se zdi, da je vsaj nekaj objav, raziskav pa niti ne.
3. Kljub temu, da se štejemo znotraj EU štejemo za "naprednejšo" članico izmed ostalih novih članic EU, zasledimo v tujih strokovno-znanstvenih publikacijah izredno malo objav slovenskih knjižničarjev.
4. SICRIS kot informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji nam kaže skromno sliko. Bibliotekarstvo je multidisciplinarna veda, to je potrebno jasno in glasno povedati, a vendar. Pod ARRS klasifikacijo "5.13.00 - Družboslovne vede / Informacijska znanost in bibliotekarstvo" in ključno besedo "bibliotekarstvo" najdemo vsega skupaj 35 raziskovalcev. Če pa pogledamo koliko od teh raziskovalcev trenutno sodeluje na nekem programu....(no, raje ne pogledamo).
Vzrokov zakaj je temu tako je seveda več. Od pomanjkanja časa, do ostalih obveznosti, ki so prioritetno višje. Žalostno je, da pravzaprav nekega "sistematičnega kopičenja znanosti" v Sloveniji na področju bibliotekarstva skoraj ni. Na nivoju formalnega izobraževanja se to skoraj zaključi z diplomskim delom/magistrskim delom/doktorsko diesrtacijo, na višjem nivoju pa se zdi, da je vključevanje v raziskovalne programe v veliki meri pravzaprav samo zato, da je.
Na prste obeh rok lahko naštejemo prave "hard-core" objavljajoče knjižničarje. Kar pa nikakor ni dovolj za razvoj slovenske znanosti na področju knjižničarstva.
Vsi, ki se ukvarjate s knjižničarstvom - ne bodite zadovoljni s stopnjo, ki jo trenutno dosegamo!
Slovenski knjižničarji raziskujejo in predvsem objavljajo:
Preveč. 0 (0%)
Ravno prav. 0 (0%)
Premalo. 5 (100%)
To ne-raziskovanje in ne-objavljanje se kaže v več obrazih.
1. Kljub pojavu novih medijev (npr. Twitter), kjer je objava preprosta, kar se le da - se knjižničarji le teh ne poslužujejo (ali v "nano-manjšini"...).
2. Kljub temu, da imamo v Sloveniji kar nekaj klasičnih kanalov komunikacije (razna posvetovanja, publikacije (npr. Knjižnica), se zdi, da je vsaj nekaj objav, raziskav pa niti ne.
3. Kljub temu, da se štejemo znotraj EU štejemo za "naprednejšo" članico izmed ostalih novih članic EU, zasledimo v tujih strokovno-znanstvenih publikacijah izredno malo objav slovenskih knjižničarjev.
4. SICRIS kot informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji nam kaže skromno sliko. Bibliotekarstvo je multidisciplinarna veda, to je potrebno jasno in glasno povedati, a vendar. Pod ARRS klasifikacijo "5.13.00 - Družboslovne vede / Informacijska znanost in bibliotekarstvo" in ključno besedo "bibliotekarstvo" najdemo vsega skupaj 35 raziskovalcev. Če pa pogledamo koliko od teh raziskovalcev trenutno sodeluje na nekem programu....(no, raje ne pogledamo).
Vzrokov zakaj je temu tako je seveda več. Od pomanjkanja časa, do ostalih obveznosti, ki so prioritetno višje. Žalostno je, da pravzaprav nekega "sistematičnega kopičenja znanosti" v Sloveniji na področju bibliotekarstva skoraj ni. Na nivoju formalnega izobraževanja se to skoraj zaključi z diplomskim delom/magistrskim delom/doktorsko diesrtacijo, na višjem nivoju pa se zdi, da je vključevanje v raziskovalne programe v veliki meri pravzaprav samo zato, da je.
Na prste obeh rok lahko naštejemo prave "hard-core" objavljajoče knjižničarje. Kar pa nikakor ni dovolj za razvoj slovenske znanosti na področju knjižničarstva.
Vsi, ki se ukvarjate s knjižničarstvom - ne bodite zadovoljni s stopnjo, ki jo trenutno dosegamo!
10.8.09
Anketa - "350€ kotizacija za Strokovno posvetovanje ZBDS 2009 je"
Anketa - "350€ kotizacija za Strokovno posvetovanje ZBDS 2009 je"
je končana. Rezultati so pričakovani. Tisti, ki ste rešili anketo, menite o ceni posvetovanja naslednje:
Pravšnja cena. 0 (0%)
Previsoka cena. 3 (50%)
Prenizka cena. 0 (0%)
Nateg. 3 (50%)
Osebno sem se glasovanja vzdržal, saj po eni strani mislim, da je višina kotizacije lahko blazno nizka oz. blazno visoka. Blazno nizka je iz vidika vrhunskega srečanja (hočeš nočeš gre tukaj za gala prireditev) slovenskih knjižničarjev, ki ima dolgoletno tradicijo in se zgodi enkrat letno. Če bi hoteli, da na nas gledajo z drugačnim pogledom, bi osebno še dvignil kotizacijo. (saj veste, dražja kot je zadeva - kvalitetnejša je /sarkazem off)
Sedaj pa drugi vidik. Višina kotizacije je lahko tudi blazno visoka in za marsikoga zelo sporna. Hotel Habakuk s petimi zvezdicami, kjer je soba celo dražja od sobe v hotelu Slon v centru Ljubljane? Ali se pričakuje okoli 800 ljudi? Ali gre tu dejansko za galo prireditev (se pokazati v lepi obleki, prekomerno urejenem videzu?) ali za "strokovno posvetovanje"? Kot sem že omenil enkrat prej, me moti ta t.i. "strokovnost". Koliko eminentnih imen slovenskega knjižničarstva manjka! Da ne govorim niti o tematiki, ki je za moje osebno mnenje daleč preveč posplošena. Poglejte pa npr. koliko je ta prireditev stala leta 2007 in 2009....
p.s. Slovenski knjižničarji si seveda zaslužimo tovrstno prireditev. Samo ne poimenujmo je strokovno posvetovanje, ker to ni. Imejmo torej "Gala knjižničarsko prireditev" - imejmo pa predvsem zelo kvalitetne "znanstvene" konference, kjer se bomo ukvarjali s konkretnimi problemi v knjižničarstvu in kjer bomo obenem gradili na svoji "znanstveni fronti raziskovalcev"
je končana. Rezultati so pričakovani. Tisti, ki ste rešili anketo, menite o ceni posvetovanja naslednje:
Pravšnja cena. 0 (0%)
Previsoka cena. 3 (50%)
Prenizka cena. 0 (0%)
Nateg. 3 (50%)
Osebno sem se glasovanja vzdržal, saj po eni strani mislim, da je višina kotizacije lahko blazno nizka oz. blazno visoka. Blazno nizka je iz vidika vrhunskega srečanja (hočeš nočeš gre tukaj za gala prireditev) slovenskih knjižničarjev, ki ima dolgoletno tradicijo in se zgodi enkrat letno. Če bi hoteli, da na nas gledajo z drugačnim pogledom, bi osebno še dvignil kotizacijo. (saj veste, dražja kot je zadeva - kvalitetnejša je /sarkazem off)
Sedaj pa drugi vidik. Višina kotizacije je lahko tudi blazno visoka in za marsikoga zelo sporna. Hotel Habakuk s petimi zvezdicami, kjer je soba celo dražja od sobe v hotelu Slon v centru Ljubljane? Ali se pričakuje okoli 800 ljudi? Ali gre tu dejansko za galo prireditev (se pokazati v lepi obleki, prekomerno urejenem videzu?) ali za "strokovno posvetovanje"? Kot sem že omenil enkrat prej, me moti ta t.i. "strokovnost". Koliko eminentnih imen slovenskega knjižničarstva manjka! Da ne govorim niti o tematiki, ki je za moje osebno mnenje daleč preveč posplošena. Poglejte pa npr. koliko je ta prireditev stala leta 2007 in 2009....
p.s. Slovenski knjižničarji si seveda zaslužimo tovrstno prireditev. Samo ne poimenujmo je strokovno posvetovanje, ker to ni. Imejmo torej "Gala knjižničarsko prireditev" - imejmo pa predvsem zelo kvalitetne "znanstvene" konference, kjer se bomo ukvarjali s konkretnimi problemi v knjižničarstvu in kjer bomo obenem gradili na svoji "znanstveni fronti raziskovalcev"
Naročite se na:
Objave (Atom)