22.3.13

Biblos - testiranje se je začelo!

Projekt Biblos predstavlja prvi resni poizkus za prodajo in izposojo e-knjig v slovenščini v Sloveniji. Testno obdobje delovanja bo predvidoma potekalo do konca junija letos. Trenutno pri projektu v testni fazi sodeluje 10 slovenskih splošnih knjižnic, tesno sodelovanje pa se vrši tudi z IZUM-om, saj so Biblos povezali s COBISS-om. Tako lahko vsak član knjižnice, katera je vključena v sistem, s pomočjo številke članske izkaznice, ter gesla, ki ga uporablja za storitev Moja knjižnica, dostopa tudi do Biblos-a. Servis je za uporabnike brezplačen. Za dostop je potrebno pridobiti lasten Adobe ID, saj so vse knjige zaščitene z Adobe DRM zaščito. Izposoja traja 14 dni, po tem obdobju pa se datoteka zaklene in branje ni več možno. Vse testne knjižnice imajo (bodo imele) na voljo tudi posebne bralnike za izposojo.

V trenutni fazi razvoja so razvili dve aplikaciji: za operacijski sistem Android ter iOS. Knjige so v večini v standardnem formatu e-pub, lahko pa so tudi v obliki pdf. V obliki pdf nalagajo predvsem založniki, s strokovnimi vsebinami. Potrebno je poudariti, da se v slovenskem založništvu kaže velik interes za prodajo e-knjig (na Amazonu niso uspešni, saj ni prilagojen za prodajo v Sloveniji). Biblos je slovenski sistem, namenjen prvenstveno e-knjigam v slovenskem jeziku. Trenutno so sklenili dogovor z več kot 10 založniki, z najmanj še enkrat toliko pa se še dogovarjajo. Dogovori potekajo tudi z posameznimi avtorji, kajti Biblos prinaša priložnosti tudi za samozaložnike.

Za razvoj so avtorji porabili eno leto, dogovarjanja pa so v teku že nekaj let. Gre za velik sistem, razdeljen na tri posamezne dele, in sicer: uporabniški del, del za založnike ter del za knjižničarje (uporabljajo lahko urejanje vsebin in tudi uporabnikov). Ker je sistem povezan s COBISS-om, lahko pridobijo vse uporabnike iz obstoječe zbirke. Po koncu testnega obdobja bo tako sinhroniziran celoten pretok prometa. To pomeni, da bomo lahko vso gradivo, ki se nahaja v Biblosu iskali in pregledovali preko COBISS-a, preko storitve Moja knjižnica pa bomo videli tudi izposojeno gradivo ter rok vrnitve.

Po besedah Jelke Gazdova (direktorica MKL) knjižnice tu prvič vidijo interaktivno sodelovanje z založbami, saj vsi družno prispevamo svoje znanje in načrte. Ker poslovni sistem še ni povsem dogovorjen, bo potrebno določiti, koliko licenc oz. izvodov bo imela posamezna knjižnica na voljo kasneje, ter po kakšni ceni. Predvsem je pomembno pravočasno izvedeti kakšna bo ponudba, saj mora le-ta ustrezno zajeti celotno populacijo uporabnikov. Potrebno bo vzpostaviti nove modele financiranja nakupov knjižničnega sistema, pri čemer moramo biti toliko trajnostno naravnani, da bomo omogočili trajno delovanje in razvoj. Elektronska knjiga lahko omogoča določene racionalizacije pri knjižničarskem delu. Npr. V MKL se letno izloči od 50.000 do 60.000 kosov gradiva,kar pri e-knjigah ne bo potrebno. Potrebno pa se je tudi vprašati kakšne nove zahteve glede knjižničarskega dela se bodo pri tem pojavile.

Po besedah Matjaža Eržena mora biti Biblos tako prilagodljiv, da bo dostopen v vseh slovenskih splošnih knjižnicah, kjer bi morali imeli dostop do vsaj enega izvoda posameznega naslova.

3 komentarji:

  1. Knjižničarkasreda, marec 27, 2013

    Testiranje sistema BIBLOS je zanimiva izkušnja za knjižnice. Poleg novega modela financiranja in nabave gradiva, pa verjetno tudi obdelave, bo velika sprememba doletela knjižničarje. Z dobro obvladovanega področja knjižnih vsebin prehajamo na dokaj odprto področje novih tehnologij. Uporabniki se bodo na knjižničarje obračali tudi z vprašanjio tem, kako izposoja deluje na raznovrstnih napravah(bralniki, iPad-i, androidne tablice, telefoni...). Precej knjižničarjev ni imelo priložnosti, da bi preizkusilo e-knjige na teh napravah ali vsaj kateri izmed njih. Zato bo potreben velik poudarek na izobraževanju zaposlenih. Pa še ena past preži na knjižnice. Izposoja naprav uporabnikom, v želji, da bi jih čim bolj pritegnili in jim ustregli. Verjetno na daljši rok to ni najboljša pot, ker te naprave (pa čeprav samo bralniki) predstavljajo precejšenj strošek pri nakupu, servisiranju in posodabljanju.

    OdgovoriIzbriši
  2. Nadaljna predstavitev na http://bitni.dulmin.si/2013/04/10/026-skatla-za-tekst/

    OdgovoriIzbriši
  3. Na tem področju je v SLO še vedno katastrofa. Res smo nazadnjaški. Vsa založniška srenja sploh ne razume, da je to pač prihodnost, ali pa vsaj del knjižnega ekosistema, ki ga ne bi smeli zanemarjati, tako kot je to sedaj. Vse skupaj napredne in vedno številčnejše slovenske bralce sili, da knjige kupujemo v tujini in beremo v angleščini. Založbe in vsi ostali aktivni v tem poslu........zamujate zadnji vlak!!

    OdgovoriIzbriši