18.8.09

Anketa - "Slovenski knjižničarji raziskujejo in predvsem objavljajo"

....premalo. To je mini ugotovitev naše spletne ankete. Rezultati so soglasni:

Slovenski knjižničarji raziskujejo in predvsem objavljajo:

Preveč. 0 (0%)
Ravno prav. 0 (0%)
Premalo. 5 (100%)

To ne-raziskovanje in ne-objavljanje se kaže v več obrazih.

1. Kljub pojavu novih medijev (npr. Twitter), kjer je objava preprosta, kar se le da - se knjižničarji le teh ne poslužujejo (ali v "nano-manjšini"...).

2. Kljub temu, da imamo v Sloveniji kar nekaj klasičnih kanalov komunikacije (razna posvetovanja, publikacije (npr. Knjižnica), se zdi, da je vsaj nekaj objav, raziskav pa niti ne.

3. Kljub temu, da se štejemo znotraj EU štejemo za "naprednejšo" članico izmed ostalih novih članic EU, zasledimo v tujih strokovno-znanstvenih publikacijah izredno malo objav slovenskih knjižničarjev.

4. SICRIS kot informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji nam kaže skromno sliko. Bibliotekarstvo je multidisciplinarna veda, to je potrebno jasno in glasno povedati, a vendar. Pod ARRS klasifikacijo "5.13.00 - Družboslovne vede / Informacijska znanost in bibliotekarstvo" in ključno besedo "bibliotekarstvo" najdemo vsega skupaj 35 raziskovalcev. Če pa pogledamo koliko od teh raziskovalcev trenutno sodeluje na nekem programu....(no, raje ne pogledamo).


Vzrokov zakaj je temu tako je seveda več. Od pomanjkanja časa, do ostalih obveznosti, ki so prioritetno višje. Žalostno je, da pravzaprav nekega "sistematičnega kopičenja znanosti" v Sloveniji na področju bibliotekarstva skoraj ni. Na nivoju formalnega izobraževanja se to skoraj zaključi z diplomskim delom/magistrskim delom/doktorsko diesrtacijo, na višjem nivoju pa se zdi, da je vključevanje v raziskovalne programe v veliki meri pravzaprav samo zato, da je.

Na prste obeh rok lahko naštejemo prave "hard-core" objavljajoče knjižničarje. Kar pa nikakor ni dovolj za razvoj slovenske znanosti na področju knjižničarstva.


Vsi, ki se ukvarjate s knjižničarstvom - ne bodite zadovoljni s stopnjo, ki jo trenutno dosegamo!

4 komentarji:

  1. Načeloma se (še vedno in že spet) strinjam z ugotovitvijo, da je raziskovanja in objavljanja v slovenskem bibliotekarstvu premalo. Ampak to je le za uvod.

    O tem vprašanju se da na široko razpravljati, ni pa dobro imeti za ozadje ankete s petimi respondenti in še to v poletnem času »kislih kumaric«.

    O raziskovalni dejavnosti in bibliotekarjih v SICRIS-u se splača prebrati

    članek
    kolegice Darje Vajs v Knjižnici (pa najbrž tudi magistrsko nalogo, ki je žal nisem videl). Podatki potrjujejo Tilnovo trditev, presenetljivo pa je tudi, da so med raziskovalci predvsem »nebibliotekarji«, torej strokovnjaki, ki so se v bibliotekarstvo »pritepli« iz drugih strok, diplomirani bibliotekarji pa se bolj abstinirajo . . .

    Za nadaljevanje zato postavimo najprej ogledalo sami sebi - vprašam, koliko od tu prisotnih blogerjev (s prispevki ali tudi samo s komentarji) raziskuje in tudi (resno) objavlja? Koliko jih je v registru raziskovalcev? Koliko jih lahko izpiše solidno bibliografijo iz SICRIS-a ali COBISS-a »kar tako«, torej iz kataloga?

    Naslednje vprašanje (glede na tvojo trditev ad 1.) je, kaj smatraš za »objavo«. Res je že po definiciji objavljeno vse, kar je dostopno na spletu, vendar pa . . . najbrž govoriva o resnih, vsaj strokovnih če ne že znanstvenih objavah. Čivkniti na tviterju še ne pomeni strokovno objavljati. Če gre za strokovne objave, ne smemo spregledati, da obstaja v slovenskem jeziku poleg Knjižnice še nekaj strokovnih knjižničarskih časopisov s solidnimi prispevki.

    Revija knjižnica je kategorizirana kot znanstvena revija, po navedbi urednice je bilo v zadnjem letniku 35 prispevkov (najbrž pretežno znanstvenih člankov), v 50 letnikih pa 2046 (kjer večina ni znanstvenih, pogosto so v starejših letnikih tudi samo informativni in niti ne strokovni). V vzajemnem katalogu je 2115 dokumentov v slovenskem jeziku s ključno besedo knjižničarstvo ali bibliotekarstvo, od tega 108 v letu 2008. Nekatere dobre elektronske objave najbrž niti niso zajete. Ni odlično, prav slabo pa tudi ne. Mogoče malo bega spoznanje, da je več kot 400 zapisov s ključnima besedama knjižničarstvi IN bibliotekarstvo . . .

    Samo objavljanje ni dovolj, treba je tudi brati. Prav rad bi si kdaj ogledal resno raziskavo o »bralnih navadah« slovenskih bibliotekarjev, ne o branju leposlovja, pač pa o zasledovanju strokovne literature, o branosti Knjižnice, Knjižničarskih novic, Šolske knjižnice, knjig iz zbirke Bibliothecaria (razen študentov), Organizacije znanja . . . pa do potujočih in splošnih knjižnic, zbornikov posvetovanj . . . da drugih vrst objav, vključno z blogi, sploh ne omenjam.

    Raziskovanje in objavljanje rezultatov je nedvomno zelo pomembno, opozarjam pa, da mogoče prepogosto spregledamo strokovne in znanstvene objave svojih kolegov v tujem tisku, tudi elektronske članke, tako zelo malo jih tudi ni. Mene pa bolj bega ugotovitev (že desetletja in še vedno), da nimamo lastnih objav o temeljnih vprašanjih in pojavih bibliotekarstva in knjižnične dejavnosti. Učbeniki, priročniki . . . Desetletja smo požrli, da je bil temeljni priročnik »Verona« v tujem jeziku, večina priročnikov (z nekaj svetlimi in dobrimi izjemami) je še danes samo v prevodu, na Univerzi ni učbenikov za predavane predmete, iz česa naj se učijo kandidati na strokovnih izpitih (pustiva ta hip vprašanje strokovnih izpitov samih)? Naj ne bom napak razumljen – priznavam pomembnost tujih učbenikov in potrebo po njihovi uporabi tudi za študij, ampak nekaj osnovnega »iz našil logov« bi tudi moralo biti za vsa področja.

    Hm, pa še posvetovanja in konference. Pretežno »stare mačke« vidim v programih, kazalih Knjižnice, kje ste mladi, perspektivni . . . ?

    OdgovoriIzbriši
  2. @Janez

    1. Sem mnenja, da ne potrebujemo nikakršnega vzgiba pri začetku razprave ne glede na tematiko. Tudi če gre v tem primeru za "banalno" anketo s petimi udeleženci (povedano je bilo že ničkolikokrat - tudi iz moje strani, smisel ankete na Biblioblogu). Včasih odpiramo nove teme, včasih pa "pogrevamo" stare prav z namenom, da prihajajo vedno in vedno v ospredje. Da spomnimo vse tiste, ki morda pozabijo ali pa se tovrstne tematike nočejo/ne upajo lotiti.

    2. Kar se tiče ogledala. Moje bibliografije skorajda ni (ni). Pojavljam pa se v SICRIS-u v raziskovalni skupini, ki je začela projektno nekaj časa nazaj in se sedaj pripravlja znanstveni članek v reviji z IF (malo samovšečnosti ne škoduje..ampak res malo). Sam sebe smatran kot začetnika na raziskovalni poti, vendar imam vsaj ambicijo sodelovati na tovrstnem področju (velikokrat še ambicije ni).

    3. Govora je v končni fazi o kakršnih koli objavah. Nezadostno sta zastopana oba vidika (tako resnih kot malo manj resnih objav).

    4. Kar se tiče Knjižnice - bi lahko o tem naredili posebej resno razpravo. Daleč od tega, da bi revijo dajal v nič. Izjemno jo spoštujem, vsaj zaradi 2 stvari: ima izjemno zgodovino in precej precej temelji na delu prostovoljcev. Kar se pa tiče samih številk, pa bi le-te bilo potrebno postaviti v konkreten okvir (npr. kolikšen delež slovenskih knjižničarjev objavlja ali koliko od teh avtorjev je napisalo več kot 1 delo ipd.).

    5. Nedvoumno se strinjam z resno raziskavo o zasledovanju strokovne literature slovenskih knjižničarjev (nekaj je sicer že bilo objavljenega v obliki diplomskih nalog).

    6. V tujem tisku imamo kar nekaj nadvse odličnih objav slovenskih raziskovalcev-knjižničarjev (npr. članek Polone Vilar, za katerega je dobila t.i. Emerald/EFMD Outstanding Doctoral Research Award v letu 2007). Ključna beseda pa je tu objava. Imamo nekaj posameznih objav, nimamo pa kontinuiranega objavljanja v tujih kvalitetnih revijah.

    7. Zakaj bi imeli lastne objave in lasten "know-how", če pa se lahko preprosto zgledujemo po "razvitejših" državah in prevzamemo ter malce prilagodimo njihovo znanje? (/sarkazem off)

    8. Kar se pa tiče samih posvetovanj in konferenc - mladi in perspektivni knjižničarji so dostikrat ali nezaposleni ali zaposleni v drugih branžah, ki lahko tako izkoristijo njihov potencial. Po drugi strani tudi ni nekega "mentorstva", ki bi jih vpeljal v raziskovalno delo (nekaj malega znanja se dobi na fakulteti). Tovrstna podpora s strani uveljavljenih piscev bi nedvoumno dvignila raven kakovosti. Nekaj malega (veliko?) pa je verjetno tudi "komolčarstva". Zakaj bi se še koga spuščalo h koritu? (/sarkazem off)

    Janez, hvala za daljši komentar - upam da sem dal malce streliva za nadaljno komentiranje.

    OdgovoriIzbriši
  3. V okviru mednarodnega projekta bo 25. septembra Noč raziskovalcev, to je dan, ko se bosta humanistika in družboslovje v živo predstavila na različnih dogodkih po Ljubljani. S posebnim dogodkom se vključuje tudi Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Po elektronski pošti je zakrožilo tudi vabilo predstojnice Oddelka:

    - - - - -
    Vabimo Vas na NOČ RAZISKOVALCEV, prireditev, ki bo potekala 25. septembra 2009 na Filozofski fakulteti (http://nocraziskovalcev.ff.uni-lj.si/). Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo se bo predstavil s tremi dejavnostmi:

    - ob 17. uri bodo magistrski študenti predstavili svoje raziskovalno delo v obliki plakatov
    - ob 18. uri bodo dr. Maja Žumer, dr. Polona Vilar, dr. Jan Pisanski in Tanja Merčun predstavili svoje raziskovalne dosežke
    - ob 19. uri bo dr. Primož Južnič vodil okroglo mizo o povezovanju teorije in prakse, oddelka s knjižnicami, informacijskiimi centri, knjigarnami in založbami. Radi bi našli nekaj vzajemno zanimivih in koristnih raziskovalnih tem.

    Prireditev bo potekala v predavalnici 030 (klet, v smeri Križank), na Filozofski fakulteti, Aškerčeva 2 v Ljubljani.

    - - - - -

    Obeta se zanimiv dogodek, okrogla miza pa je sploh kot nalašč za to našo temo. Jaz žal ne bom mogel priti, naj kdo napiše kratko poročilce!

    OdgovoriIzbriši
  4. Kar se pa tiče raziskovalnih dosežkov, jih bom objavil tudi sam - tukaj, na blogu. In to ne moje dosežke, ampak dosežke naših profesorjev na Oddelku za bibliotekarstvo. Vas zanima kaj pravi SCOPUS in WOS o njih? Berite me jutri! :)

    OdgovoriIzbriši