27.1.09

Second Life in knjižnice


Čeprav imam račun v SecondLife-u odprt že kako leto, sem se šele lanskega decembra resno lotil raziskovanja tega virtualnega sveta. V bistvu je na moč podoben novejšim igram, kjer hodiš naokrog in loviš sovražnike ali pa vesoljce. Vendar se tu vse podobnosti končajo.

Najprej, Second Life nima vnaprej določene naloge oz. smisla, kaj v njem početi. Tako, kot v resničnem življenju, se mora vsak odločiti, kaj bo počel v tem virtualnem svetu. Nekateri raziskujejo tropske otoke, drugi se večinoma pogovarjajo med seboj, tretji kaj gradijo... V Second Life lahko namreč gradiš stvari.

Tako mi je prišlo na misel, da bi ga lahko uporabili za izgradnjo modela novogradnje knjižnice. Lahko pa tudi za vizualizacijo prenove prostorov knjižnice ali pa postavitve polic, skladišč in ostale opreme po prostorih.

Prednost tega je v tem, da se skozi model lahko sprehodiš kot v resničnem življenju s pomočjo svojega avatarja (zamisli si lutko, ki jo vodiš skozi ta prostor in ji kamera sledi). Tu ne gre samo za zunanji izgled prostorov, zgraditi je možno tudi notranjost, jo opremiti, simulirati osvetljenost prostorov ob različnih urah dneva in simulirati uporabnost prostorov glede na število oseb v prostoru! Model je na voljo za ogled gostom, investitorjem, bodočim uporabnikom - vsi pa lahko prispevajo svoja mnenja in kritike preko spleta. Sam vidim največjo prednost ravno v stopnji interaktivnosti takega modela, saj se je možno skozenj sprehoditi in si ga ogledati tudi skozi oči avatarja, v prvi osebi.

Trenutno raziskujem, ali je že kdo uporabil Second Life v ta namen. Obstaja kar nekaj knjižnic, ki so v virtualni svet prenesle del svoje storitve, vendar opažam predvsem galerije, informacijske panoje in konferenčne dvorane (v Second Life je možno izvesti konferenco s projektorjem in diapozitivi ali videom).

Predvidevam, da bi za izpeljavo takega projekta knjižnica potrebovala nekoga, ki je vešč 3D oblikovanja in gradnje v Second Life, in arhitekta oz. notranjega oblikovalca. Nekaj denarja bi šlo tudi za zakup ozemlja v Second Life, kjer bi se tak model postavil. Second Life ima namreč pravo ekonomijo, in prodaja virtualnega ozemlja, storitev in virtualnih predmetov je direktno prevedljiva v pravi denar. Nekateri ljudje živijo s sredstvi, prisluženimi na ta način.

Torej, tu je ideja. Kakšno pa je vaše strokovno mnenje?

5 komentarjev:

  1. "Kakšno pa je vaše strokovno mnenje?"

    Da bo zelo težko najti denar za takšno stvar.

    OdgovoriIzbriši
  2. Anonimni - to pač ni strokovno mnenje ampak le pavšalna ocena :).

    Second Life je izjemen "socialni projekt" z veliko možnimi nišami za knjižnice. Hočeš nočeš, bomo morali v Sloveniji tovrstne zadeve sprejeti saj je t.i. "social networking" začrtna smer vse več uporabnikov tudi naših knjižnic.

    Osebno vidim problem (kot sem že večkrat omenil) v tem, da preprosto ni (oziroma jih je peščica) ljudi, ki bi se bili pripravljeni s tem ukvarjati. Denar se pa vedno najde. Potrebna je le pripravljenost vodilnih kadrov, da ugriznejo v "kislo jabolko".

    Tilen

    OdgovoriIzbriši
  3. @anonimni: Se strinjam glede denarja, ni ga vedno lahko najti. Gre pa za idejo, ki bi bila samo del načrtovanja novogradnje ali prenove. Prav tako bi bil model zelo uporaben v promocijske namene, saj se bi skozenj lahko sprehodil vsakdo. Po mojem mnenju je to vredno nekaj dodatnih sredstev.

    @Tilen: Obstajajo vodilni kadri, ki so zainteresirani za inovacije, in s svojimi sodelavci se trudijo ponuditi najboljše, kar znajo. Vendar se mi zdi, da smo namesto pohvale bolj pripravljeni kritizirati in namesto spodbude raje molčimo. Tudi sam sem kriv tega.

    OdgovoriIzbriši
  4. Darko: Upam da me nisi razumel narobe. Če obstaja/bo obstajal kakšen projekt vreden pohvale, bom med prvimi, ki ga bom hvalil. Vendar gre tu pot v obe smeri. Če obstaja situacija, na katero je potrebno opozoriti ali jo celo kritizirati, bom zopet naredil tako. Sicer pa, če veš za kakšen projekt vreden pohvale ali celo za tak kader, mi le sporoči!

    Tilen

    OdgovoriIzbriši
  5. Pohvalil bi tiste, ki so nam postavili DiKUL! Ni popoln, je pa metaiskalnik po vseh virih Univerze v Lj. in olajša začetek dela. Sodelujem sicer v delovni skupini, vendar sem zraven prišel šele veliko kasneje, ko je bilo praktično vse že narejeno.

    Pohvalil bi Dlib.si Zdaj imamo nacionalni repozitorij in vključen je v Europeano. Katere glavni namen je kot razumem služiti kot metaiskalnik po takih nacionalnih repozitorijih, muzejskih zbirkah itd. Ko bo seveda izven beta testiranja.

    Ko sem sodeloval v NUK pri projektu ReUSE se spoznal, kaj in kako delajo partnerji na projektu. Opažam, da se znanje s tega projekta nadgrajuje in uporablja pri nadaljnih projektih.

    Revija Knjižnica ima svoje blog! Bravo in ne se vdat! :) Naredite isto iz ZBDSjeve strani, bo bolj pregledna v obliki bloga.

    Sicer zveni kot samohvala, ampak tudi Biblioblog je za pohvalit! Kje drugje pa lahko berem kako biblio-politično temo?

    Ste kajj pogledali spletne strani knjižnic zadnje čase? Knjižnica Celje http://www.ce.sik.si/ ima zanimivo. Pa kot sem videl tudi MKL prenavlja, samo nevem, če je že javno.

    Verjetno sem spustil še marsikoga in kaj, ampak takole na pamet zdajle med odmorovm.

    OdgovoriIzbriši