24.7.08

Knjižničarji v boj za boljši jutri: več zasebnosti

Knjižničarji v boj za boljši jutri: več zasebnosti

Povzeto iz Slo-Tech - Sam npr. trgovcem, ne dajem svojih osebnih podatkov, kot so (e)naslov, telefon, rojstne podatke, oziroma karkoli si pač že zaželijo, v zameno za popuste pri bodočih nakupih. Če se le da, tudi račun poravnam z gotovino. Kot kaže, pa takšno obnašanje sodi v nižje lige, v primerjavi s kampanjo, ki jo je zagnala je American Libray Association.

Kot poročajo na Ars Technica, je prej navedena ALA začela s projektom (vrednim več kot milijon dolarjev) : zaradi izredno perečega stanja na področju informacijske zasebnosti, ki je po enajstem septembru 2001 doseglo novo dno, želijo Američane ponovno zavezati k informacijski zasebnosti. Za cilj so si določili promovirati standarde informacijske zasebnosti, začeli pa bodo pri ustanovah, ki jih upravljajo, torej pri knjižnicah.

S kampanjo želijo ljudi najprej izobraziti, nato pa spremeniti v aktiviste. Izobraževalna plat tri leta trajajočega projekta bo ljudi opozorila npr. na dejstvo, da v kolikor iščejo življenjepis Osame Bin Ladna, to lahko pomeni, da bo knjižnica dobila nalog za posredovanje vseh osebnih podatkov tega uporabnika organom pregona. Prav tako se večina Američanov (kot da je drugje kaj drugače… op. kuglivnkl) ne zaveda, da iskanje na medmrežju pušča elektronske sledi in bodo morda morali organom pregona pojasniti, zakaj so se želeli poučiti o določeni tematiki.



ALA tudi opozarja, da organi pregona na vseh ravneh izkoriščajo strah pred terorizmom in skrb za varnost otrok, tako da zakonodajalca spodbujajo k sprejetju ukrepov, ki ožajo polje informacijske zasebnosti. Posledica tega je tudi izguba anonimnosti uporabnikov v knjižnicah in spodbuja k prepričanju, da pošteni ljudje nimajo kaj skrivati.

Knjižnice razpolagajo z dobro infrastrukturo za izpeljavo tega projekta. Že po sami naravi so varuhi anonimnosti in prostega dostopa do informacij. Poleg tega imajo, vsaj v Združenih državah, več poslovalnic kot pa McDonalds, 62 odstotkov odraslih Američanov pa razpolaga z člansko izkaznico knjižnice.

Morda bi lahko tudi v Sloveniji izpeljali podobno akcijo, ob ustrezni strokovni podpori Informacijskega pooblaščenca.

Še povezava do belega papirja in strani projekta.

Ni komentarjev:

Objavite komentar