Espresso Book Machine

V podjetju On Demand Books so leta 2007 razvili napravo Espresso Book Machine.

Sama ideja sega že v leto 1999 , ko je Jason Epstein v svojih predavanjih, ki jih je gostila newyorška knjižnica, razpredal o tem, kakšna bo po njegov mnenju prihodnost knjižnega založništva.

Ime je aparatura dobila zaradi svoje hitrosti pri izdelavi knjige in cenovne ugodnosti za uporabnika. V petih minutah je namreč sposobna natiskati in zvezati celotno knjigo.

Naprava v praksi deluje tako, da si stranka prek računalniškega programa na kraju samem ali doma prek interneta izbere zaželeno datoteko (knjigo) iz baze, iz katere bo stroj nato izdelal knjigo. Izbira publikacij je že sedaj velika, saj se je podjetje On Demand Books povezalo z največjim svetovnim distributerjem knjig Ingram Company in predvsem njihovo podružnico Lightning Press, ki si lasti skoraj milijon knjig v digitalnem formatu, katere bodo vse dosegljive za tisk tudi prek Espressa.

Zaenkrat ponujajo predvsem knjige, za katere so se avtorske pravice že iztekle, a se je založba na druge britanske založnike že obrnila s prošnjo za dovoljenje za tiskanje njihovih knjig; odziv je bil baje večinoma pozitiven.

Revija Time je Espresso uvrstila med izume leta, veliko zanimanja pa je požel tudi na Londonskem knjižnem sejmu.

Naprave espresso so že nameščene v ZDA, Kanadi, Avstraliji in v Aleksandrinski knjižnici v Egiptu, v Londonu pa je tista v knjigarni Blackwell na Charing Cross Road prva. Stane približno 175 tisoč dolarjev - strošek naj bi se povrnil v letu dni.

Anketa - "Ali uporabljate Twitter?"

Twitter je brezplačna storitev socialnega mreženja in mikro-bloganja, ki omogoča svojim uporabnikom pošiljanje in prebiranje novic, imenovanih "tweets" ali "tviti". Tviti so tekstovna sporočila velikosti do 140 znakov, ki se prikažejo na strani uporabnika. Dostopna so drugim uporabnikom, ki so znani kot "followerji" ali "sledniki" in so naročeni na sporočila. Pošiljatelji ali tviterji lahko omejijo dostavo samo prijateljem ali so, kot običajno, prosto dostopna vsem. Uporabniki lahko pošiljajo in sprejemajo tvite preko spletne strani http://www.twitter.com.
Primeri zanimivih tviterašev so:
mitja_i, dmajcenovic, TilenMandelj, miropusnik


Twitter se uporablja na mnogo različnih načinov, tudi v komercialne namene in v knjižnicah.
Podobna spletna stran, ki nudi podobne storitve (a tudi v slovenščini) je http://www.koornk.com.

Odgovori na vprašanje "Ali uporabljate Twitter?"

da	3 (30%)
ne	5 (50%)
kaj je to?	2 (20%)

št. glasov: 10

Zanima me, ali ste tisti, ki ste odgovorili "ne", kdaj poizkusili uporabljati to ali kakšno podobno storitev? Kakšne so izkušnje tistih, ki ga uporabljate?

Informativni dan na Oddelku za bibliotekarstvo, knjigarstvo in informacijsko znanost - druga stopnja bolonjskega študija

Biblioteam se je 15.6.2009 na Univerzi v ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, knjigarstvo in informacijsko znanost, soba 528 (naj opis kraja zadošča) udeležil t.i. informativnega dne, ki ga je organiziral dotični oddelek z namenom predstavitve druge stopnje bolonjskega izobraževanja. Kar je po domače povedano "strokovni magisterij".

Dogodek je brezhibno izpeljala predstojnica oddelka dr. Alenka Šauperl, asistirali pa so ji nekateri profesorji, zaslužni za izpeljavo bolonjskega programa, med drugim dr. Primož Južnič, dr. Miha Kovač, dr. Maja Žumer in "novopečeni" predavatelj dr. Andrej Blatnik - skratka uveljavljene osebe v slovenskem bibliotekarskem prostoru. Kar (malce cinizma, saj noben bi pričakoval takšne udeležbe) 3/4 predavalnice je bilo zasedeno, kar je po oceni zneslo okoli 40 prisostvujočih. Predavanje in kasneje razprava je pravzaprav potekala v izjemno mirnem tonu, saj ni bila dotaknjena nobena "provokativna" tema.

Tako si Biblioteam še vedno ne zna odgovoriti na naslednja vprašanja:

Zakaj bi se univerzitetno diplomirani bibliotekar sploh vpisal na drugo stopnjo bolonjskega programa?
Kakšna bo dejanska vrednost tovrstnega kadra na trgu delovne sile ob bibliotekarjih, ki iščejo službo s "staro diplomo"?
Zakaj ni večjega poudarka na promociji izmenjave študentov s "partnerskimi fakultetami"? Navsezadnje je oblika kreditnega študija ena največjih prednosti bolonjskega tipa izobraževanja.

Izpostavljene so bila naslednja zanimiva dejstva:

Strokovni magisterij je poklic.
Izvajali se bodo programi, ki bodo imeli najmanj 10 prijavljenih ob dejstvu, da bo lahko vsaka smer (te so štiri) sprejela največ 20 študentov.
Uvaja se nova smer - Šolsko knjižničarstvo, ki ima prvi letnik dejansko v celoti mišljen kot pedagoški program.
Prvi letnik je vsem smerem skupen (razen Šolskega knjižničarstva).
Obstajali bosta obe različici, se pravi tako redni kot izredni študij, kjer je bilo neuradno povedano, da bo cena letnika okoli 2500 evrov.
Subvencij na magistrskem programu ne bo, bojo pa kasneje na doktorskem študiju.

Dobili smo občutek, da bo druga stopnja bolonjskega programa s svojo novo smerjo Šolskega knjižničarstva v veliki meri namenjena predvsem vsem tistim knjižničarkam in knjižničarjem, ki delajo v šolski knjižnici, pa imajo do sedaj predvsem pedagoško izobrazbo, bibliotekarske pa ne. Ta občutek so potrdila cela kopica vprašanj na to temo, med drugim je bilo veliko govora o diferencialnih izpitih.

Bolonjski program ali ne-bolonjski program sedaj ni veè vprašanje. Sprejeli smo ga z vsemi prednostmi in slabostmi. Vprašanje pa je, kaj bo le ta prinesel bodočim študentom, ki bodo preko njega doštudirali.

Saga se nadaljuje in Biblioteam jo bo spremljal.

Informativni dnevi za magistrske programe in predstavitev novega doktorskega študija

15.6.2009 ob 17.00 v predavalnici 528
Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani bo v študijskem letu 2009/2010 začel z vpisom v drugo stopnjo študija na programih: Bibliotekarstvo, Informacijska znanost z bibliotekarstvom in Založniški študiji. (več o tem)

Ker so programi novi, se v zvezi z njimi verjetno pojavlja veliko vprašanj. Zato vas vabimo na informativno srečanje 15. junija 2009 ob 17. uri v predavalnici 528 (peto nadstropje) Filozofske fakultete na Aškerčevi c. 2 v Ljubljani. Predstavilo se bo način študija, vsebino predmetov in predavatelje.

Na spletni strani Univerze v Ljubljani je razpisan tudi novi doktorski program Filozofske fakultete. V njem naš oddelek sodeluje s smerjo »informacijske vede«. Tudi o njem bomo lahko več informacij posredovali na informativnem dnevu.