Biblioblog

Vabilo sekcij ZBDS na skupni simpozij

2012-02-15T09:44:00.001+01:00

Večina sekcij Zveze bibliotekarskih društev Slovenije ima svoja srečanja in posvete, nekatere med njimi svoje napore in znanje tudi združujejo in se redno srečujejo. Tak je tudi bienalni simpozij, na katerega vabita dve sekciji ZBDS tradicionalno tudi letos:

5. skupni simpozij Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske knjižnice pri ZBDS
Ljubljana, 17. -18. oktober 2012
Tema: "Konkurenčna prednost knjižničnih storitev: izzivi sodobnih tehnologij v specialnih in visokošolskih knjižnicah"

Na skupnem simpoziju bomo skušali odgovoriti na vprašanji, kako se knjižničarji v specialnih in visokošolskih knjižnic soočajo z izzivi novih IKT, in kako te vplivajo na knjižnično dejavnost in storitve. Obravnavali bomo naslednje teme:

Knjižnične storitve v luči sodobnih tehnologij
Vpliv sodobnih IKT na knjižnično prakso
Razvoj obstoječih oziroma novih knjižničarskih profilov
e-knjiga z vidika založnika, knjižničarja in uporabnika

Poseben sklop bo posvečen IN Bazarju, na katerem boste lahko predstavili svoje ideje, ki jih sami ne morete uresničiti, nore zamisli, predloge glede poslovanja knjižnic, izboljšave … itd.

Več o simpoziju in vabilu k pripravi prispevkov je na prenovljeni strani ZBDS.

Odgovor inšpektorata za kulturo in medije glede knjižnice Naklo

2012-02-14T12:03:00.001+01:00

Na Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije sem 10. 2. 2012 glavni inšpektorici: Tamara Javornik poslal naslednje sporočilo:

Zasledil sem izjavo za javnost Mestne knjižnice Kranj.
http://www.kr.sik.si/povezave/naklo/
Zanima me, ali boste začeli z postopkom za inšpekcijski nadzor?

Danes sem dobil odgovor od R. M. Barić Bizjak inšpektorice - svetnice

Spoštovani!

Prejeli smo Vaš dopis z dne 10. 02. 2012 glede problematike krajevne knjižnice Naklo, ki deluje v sklopu Mestne knjižnice Kranj.
Dogajanje, ki ste ga izpostavili, se veže na 54. člen ZKnj-1, zato o njem odloča minister, pristojen za kulturo.
Zahvaljujemo se Vam za Vašo pobudo in Vas lepo pozdravljamo!

Kot knjižničarju in državljanu se mi zdi tak odgovor popolnoma nesprejemljiv! Je vsebinsko prazen, se izogiba odgovornosti ter namiguje na nekakšne nadaljnje postopke, ki sploh niso jasno določeni!

Več o inšpekcijskem nadzoru:

Inšpektorat izvaja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, Zakona o varstvu kulturne dediščine, Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, Zakona o knjižničarstvu in Zakona o medijih ter na njihovi podlagi izdanih podzakonskih in drugih aktov.

Zakon o knjižničarstvu (Ur. l. RS, št. 87/01)

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb Zakona o knjižničarstvu obsega (poleg obravnave posameznih prijav kršitev) redne, izredne in ponovne nadzore nad organiziranostjo javne službe, trajnim izpolnjevanjem pogojev za izvajanje knjižnične javne službe ter spoštovanjem določb posebne uredbe, s katero so določene osnovne storitve knjižnic, namenjene uporabnikom (posebej brezplačne), obratovalni čas in način poslovanja knjižnic.

MKK odvzeta površina

2012-02-10T10:22:00.004+01:00

Na naslovu http://www.kr.sik.si/povezave/naklo/ je naslednje obvestilo Mestne knjižnice Kranj:

Neprijetno darilo za kulturni praznik
V Mestni knjižnici Kranj smo ob kulturnem prazniku (v torek, 7.2. 2012, ob 13h) prejeli dopis Občine Naklo.
Direktorica občinske uprave Silvana Markič nas je obvestila, da bo naši podružnici, krajevni knjižnici Naklo, odvzeta površina za ureditev dveh občinskih pisarn.
Z deli so že začeli, potekala bodo 30 dni.

Danes, v četrtek 9. 2. 2012, smo si ogledali prostor knjižnice Naklo. V njem že potekajo gradbena dela, postavljajo se predelne stene za nove občinske pisarne, knjižnica je nezavarovana in gradivo nezaščiteno.

O načrtu, da bi knjižnici odvzeli del prostorov (približno 30 m2) in jih predelali v občinske pisarne, je župan Občine Naklo Marko Mravlja obvestil direktorja knjižnice v decembru 2010. Direktor mu je pojasnil, da je to za knjižnico popolnoma nesprejemljivo, saj so že obstoječi prostori premajhni, tako glede na standarde, kot tudi glede na obseg gradiva in število obiskovalcev. Krajevno knjižni-co Naklo obišče letno 11.500 uporabnikov, ki si izposodijo več kot 35.000 knjig in drugega gradiva.

Ob letošnjem kulturnem prazniku smo v knjižnici zgroženi ugotovili, da je Občina Naklo brez naše vednosti res že začela z gradbenimi deli in tako knjižnica svojih uporabnikov ni mogla niti obvestiti, da uporaba knjižnice en mesec ne bo mogoča.

Hkrati je Občina Naklo sprejela proračun, ki namenja delovanju knjižnice le 31% sredstev, ki bi jih občina morala zagotoviti, in le 60% sredstev, ki jih je knjižnici namenila lani.

Takšno politiko izvršenega dejstva, ki arogantno odvzema prostor kulturi, v posmeh dialogu in argumentom, zavračamo in proti njej odločno protestiramo.
Krčenja prostora in dejavnosti krajevne knjižnice Naklo ne moremo preprečiti. Želimo pa o takšnih dejanjih obvestiti javnost, pristojno ministrstvo in strokovna združenja.

To je še edini način, da preprečimo, da podobni posegi v kulturo ne bodo postali ustaljena praksa.

Mestna knjižnica Kranj
Gregorčičeva ulica 1, Kranj
Kontaktna oseba za dodatne informacije:
Petra Kejžar, vodja Službe za prireditve
gsm: 040 50 40 64
e-naslov: petra.kejzar@kr.sik.si

Pojavil se je tudi zapis v medijih:
http://www.zurnal24.si/pisarne-bodo-postavili-v-knjiznici-clanek-148048

"Kot dober gospodar moram skrbno porabljati občinski denar," pravi Mravlja. Spomni, da občina že leta domuje v najetih prostorih, čeprav ima svoje v večnamenskem objektu, kjer je knjižnica, neizkoriščene. "S prenovo ji jemljemo največ 15 kvadratnih metrov. Police bodo poslej nekoliko bližje, a obiskovalci zato ne bodo prikrajšani," je prepričan. Zagovarja tudi manjšanje obsega sredstev. "Občina plačuje knjižnici 950 evrov na mesec za nabavo novih knjig, pa vse ne pridejo v Naklo. Knjižničarja za 60 ur na mesec plačujemo 1.800 evrov bruto. Meni se zdi zmanjšanje obsega sredstev logično," zaključuje.

Prosim, da v komentarjih izrazite podporo in sporočite ideje, kako bi čim bolj učinkovito izvedli protest ter postopke za povrnitev prostorov knjižnici.

Kandidacijski postopek - ZBDS

2012-01-23T13:09:00.000+01:00

Na podlagi Statuta ZBDS, Poslovnika o delu organov in delovnih teles ZBDS in 4. sklepa 2., dopisne seje Upravnega odbora ZBDS objavljamo

RAZPIS KANDIDACIJSKEGA POSTOPKA
ZA NADOMESTNE VOLITVE ZA FUNKCIJO PODPREDSEDNIKA ZBDS
DO IZTEKA TEKOČEGA MANDATNEGA OBDOBJA 2011—2013

V kandidacijskem postopku se kandidira kandidate za funkcijo:
- (enega) podpredsednika ZBDS.

Kandidacijski postopek vodi in izvaja Upravni odbor ZBDS.

Kandidate kandidirajo redni člani ZBDS. Kandidati morajo biti potrjeni s strani izvršilnih organov rednih članov ZBDS in se morajo s kandidaturo strinjati.

Kandidira lahko tudi posameznik, ki dobi pisno podporo najmanj polovice vseh članov Upravnega odbora ZBDS.

Kandidati morajo biti člani enega od rednih članov ZBDS.

Od kandidatov se pričakuje, da bodo v primeru izvolitve aktivno delovali v organih in delovnih telesih ZBDS ter da bodo v polni meri odgovorni za opravljanje funkcije.

Kandidacijski postopek poteka od 20. 1. do 4. 2. 2012.

Kandidature se podajo na obrazcih, ki so priloga razpisa.

Priloge:
Obrazci

Obrazec 1 – Kandidatura za funkcijo podpredsednika ZBDS do izteka tekočega mandatnega obdobja 2011—2013 (redni člani ZBDS)
Obrazec 2 – Kandidatura za funkcijo podpredsednika ZBDS do izteka tekočega mandatnega obdobja 2011—2013 (posamezniki)
Obrazec 3 - Podpora za funkcijo podpredsednika ZBDS do izteka tekočega mandatnega obdobja 2011—2013 (posamezniki)
Obrazec 4 – Izjava kandidata
Obrazec 5 – Biografija kandidata

Izpolnjene obrazce pošljite do 4. 2. 2012 na naslov:
Damjana Vovk, ZBDS, Turjaška 1, 1000 Ljubljana

Opravičilo tistim, ki ga zahtevajo, pričakujejo ali morebiti potrebujejo

2012-01-19T23:04:00.000+01:00

Začel bom z enim od pravljičnih števil. Tri. Tri leta sodelujem na Biblioblogu, najprej s komentarji in nato tudi s prispevki, čez sedemdeset se jih je doslej nabralo. Menim, in to mi zatrjujejo tudi prenekateri kolegi, da so prispevki etično in strokovno korektni.

Potem bom trojko pomnožil z deset. Toliko let delujem v bibliotekarstvu. Sodim, da sem v tem času dovolj tvorno, strokovno in uspešno deloval sam kot posameznik in tudi s kolegi v skupnih akcijah in projektih za dobrobit slovenske in mednarodne bibliotekarske stroke pa tudi prihajajočih mladih kadrov. Zato me preseneča sodba, da bi moral kaj "početi", predno kritiziram druge. Prvič zato, ker že celo življenje "kaj počnem", in drugič zato, ker praviloma ne kritiziram kar tako poprek in počez. Povem pa odkrito in po resnici, tudi argumentirano, tak pač mora biti strokovni diskurz. Tega nekateri seveda ne prenesejo.

Žal mi je, če ". . . Janez se je v očeh tistih, ki nekaj vemo, (ne prvič) osmešil . . .", saj bi mi lahko že prvič povedali, kako hudo neuk ali neumen sem, da bi se poboljšal. Zato sem si vzel k srcu poziv ". . . Torej, g. Janez, v vašem zgornjem postu ste natrosili veliko neresnic, kar dokazuje, da veste malo in da pišete o stvareh, ki jih niti preleteli niste, kar je milo rečeno nekorektno in vas kaže v neprofesionalni ter amaterski luči! Očitno pa je biblioblog ravno amaterskemu pisanju tudi namenjen. Ne glede na to pričakujemo pisno opravičilo na uradni naslov društva . . ." in na tem istem mestu, kjer sem zagrešil ta in še kak drugi smrtni greh, sicer ne v članku, pač pa v komentarju, se uradno in javno opravičujem Društvu šolskih knjižničarjev, če sem jih razžalil ali užalil s katero od resničnih trditev, navedenih v spornem komentarju, ki ga navajam v nadaljevanju, in za katerimi trdno stojim.

Ivan Kanič
V Ljubljani, 19.1.2012.

Inkriminirani komentar:

Janez Jan 10, 2012 09:57 AM

Malce se moram poistovetiti z @Anonimno kolegico - čeprav se tudi jaz že dolgo ukvarjam s knjižničarstvom in nečimrno mislim, da nekaj vem o slovenskem knjižničarstvu, vem v resnici bore malo o WinKnj. Pa še to predvsem zato, ker sem pred kakim letom firbčno pobrskal in pokritiziral ter se zatem zapletel v zanimivo razpravo z avtorji. Vprašajte 100 naključnih (ne šolskih) knjižničarjev in stavim, da jih 75% ne bo znalo kaj dosti povedati o WinKnj, polovica od teh pa nič ali skoraj nič. Google res najde dokajšnje število zadetkov, s katerimi pa se ne da dosti pomagati; uradna stran je sicer zanimiva, vendar na hitro ne najdeš kaj več podatkov o tem ali celo same predstavitve, v nadaljevanju pa ima Google res veliko število Opac povezav, ki ne delujejo. Stran Društva šolskih knjižničarjev zahteva geslo in uporabniško ime, ničesar pa ne pove o WinKnj, priročnik v formatu pdf pa je očitno že namenjen poznavalcem. Stran na Facebooku ima samo tri kratke vrstice informacij . . . Zato sem hvaležen kolegoma, da sta navedla povezave do predstavitev (imamo članek v angleščini za Lido, kaj pa v slovenščini? Revij aKnjižnica in Knjižničarske novice WinKnj tudi ne poznata), ki sta zanimivi in dovolj povedni. Še bolj pa @Anonimni kolegici, da je dregnila v osje gnezdo (ki je, kot tudi sama opaža, že pol leta brez sape!) in sprožila živahno razpravo!

Dalo se bi seveda razpravljati tudi o kriterijih za »največji« in definiciji za knjižnični informacijski sistem (ki ima, mimogrede, v terminološkem slovarju dve razlagi), vendar o tem tokrat ne bom razpravljal.

Vsekakor pa se pridružujem dobrodošlici novemu članu uredniške skupine in mu želim mnogo avtorskih uspehov!

Kopiraj, prilepi, išči. 63 tisoč krat.

2012-01-17T18:06:00.003+01:00

V soboto, 14. januarja, je Društvo šolskih knjižničarjev Slovenije (www.dsks.si) organiziralo predavanje na temo inventure v šolski knjižnici. Na predavanju je bila prisotna tudi predstavnica NUKa, ki je povedala, da je v lanskem letu 39 šolskih knjižnic odpisalo 63 tisoč enot. Vse te enote je potrebno ročno preveriti ali NUK ima izvod ali ne, tako, da je potrebno vsak naslov poiskati v lokalni bazi. Pri tem pa si najraje pomagajo z metodo kopiraj-prilepi. Torej kopirajo podatek iz seznama, prilepijo v iskalnik in pogledajo zadetke.

Ni težko izračunati koliko dela to predstavlja. IZUM uporablja za vsako stvar enoto mere ČM (človek-mesec), kar bi skoraj rekel, da tu ustreza.

Veliko šolskih knjižnic zadnja leta dela inventuro pravzaprav prvič (odkar knjižnica obstaja), kar pomeni, da imajo veliko pogrešanega gradiva, pa tudi zastarelega ni tako malo. 63 tisoč enot je takih, ki so bile izločene kot zastarele, ne kot uničene ali pogrešane, ki jih je običajno neprimerno več.

Poleg tega, šolske knjižnice imajo najraje inventuro okrog novega leta ali pa čez poletje, ko je knjižnica zaprta. To pomeni, da ti seznami ne prihajajo enakomerno razporejeni čez celo leto, pač "v rafalih". Vem, ker se pri marsikateri (če že ne vsaki) inventuri zgodi najmanj en telefonski klic, raje dva ali pa tri.

Po informacijah, ki jih imam, je bila izrečena opazka, da izpis zastarelega gradiva, ki pošiljajo šolske knjižnice NUKu "ni dober", pri tem pa se je pokazalo izpis iz 2009.

Najprej naj povem, da se z opazko strinjam. Izpis, ki ga dobi NUK ni izpis, ki bi bil kdajkoli izdelan za NUK. To je izpis za inventarno knjigo, edini dokument, ki ga šolska knjižnica mora imeti tudi v tiskani obliki. Da nekdo iz tega naredi izpis ali seznam za NUK, mora poznati nekaj "trikov". Kaj kdo zna, je odvisno od uporabnika, katere informacije NUK potrebuje, pa je tudi stvar ugibanja. Zato se pošilja kar izpis za inventarno v pdf obliki.

Seveda iz uporabniškega stališča bi bilo najlažje, če bi obstajal gumb ali menijska postavka, ki bi ob kliku samodejno poslala poročilo na pravi naslov v pravi obliki. Morda niti to ne, morda bi aplikacija to kar poslala takoj ob zaključku inventure. In to je nekaj, kar se je skušalo doseči že dlje časa.

Pogovor na zadnjem sestanku na NUKu, morda leto, dve nazaj, je tekel pravzaprav širše: NUK naj šolskim knjižnicam dovoli prost dostop do svojih bibliografskih zapisov. (To je že storila Bevkova knjižnica iz Nove Gorice, pa se je izkazalo, da ne obstaja meni znan način, kako bi se to potem izpeljalo še v praksi.) Šolske knjižnice pa naj v zameno pošiljajo NUKu seznam odpisov v točno definirani in strojno čitljivi obliki. NUK potem lahko s posebno aplikacijo ali modulom primerja te zapise s svojo lokalno bazo. Ker nihče se ni spraševal _zakaj_ bi sploh uporabljali ročni sistem kopiraj-prilepi, če se lahko definira in zahteva nek standard, protokol.

Dalje, šolske knjižnice bi lahko po podobnem principu posredovale statistične podatke. Bilo bi se potrebno dogovoriti katere, uskladiti določene šifrante (kot npr. vrste gradiva), knjižnicam pokazati kako se te podatke pravilno uporablja (recimo določiti samo en veljaven način kako označevati strokovno gradivo; nekaj takega se je že doseglo pri učbeniškem skladu) in počasi bi to lahko bil avtomatizem, sprožen na zahtevo NUKa. Preprosta poizvedba/zahtevek v sistem, ki ne zahteva ne vprašalnikov, ne angažiranje knjižničarja.

Bibliografske zapise novih knjig so šolske knjižnice do leta 1999 (če se ne motim) redno prejemale na disketah. Potem se je diskete ukinilo, ker je bilo menda rečeno, da je itak sedaj vse dostopno preko COBISSa, preko spleta. Pa vendarle še danes temu ni tako. Zato je bila želja, da se sistem (na sicer modernejši način) ponovno uvede. Preko ZBDS, preko Društva šolskih knjižničarjev, preko mailov, preko modula na spletni strani NUKa,... karkoli.

Nikakor pa preko komercialnega ponudnika. Komercialni ponudnik se ni(smo) hotel mešati v to, ker to je stvar med državno inštitucijo in državnimi inštitucijami. In mora biti neodvisno od programske opreme ter ne more biti predmet trgovanja. Če ne drugega, vsaj tisti seznami novosti in knjig v tisku naj bodo na spletni strani še v strojno čitljivi obliki z jasno določenimi pogoji uporabe. To bi prišlo prav tudi spletnim knjigarnam, ne le šolskim knjižnicam in dobili bi poenoten sistem. Pa ni šlo. Po več mesecih čakanja je bil postopek ustavljen.

Objava Slovenske bibliografije (v končno pravem formatu) je bila kot da bi se zgodil veliki čudež. A izkazal se je za fatamorgano, ker je NUK prepovedal uporabo teh zapisov, tudi izključno za potrebe šolskih knjižnic. Najprej so strojno čitljive formate umaknili, nato pa vrnili v obliki slike, kjer se ne da uporabiti kopiraj-prilepi (enako kot COBISS). Za vsak slučaj.

Čemu drugemu služi strojno čitljiv format končnemu uporabniku kot pa strojnemu branju, mi ni najbolj jasno.

Poslovni svet že dolgo časa uporablja izmenjavo podatkov kot sistem komunikacije in poslovanja. Tega ne pozna zgolj DURS, AJPES in drugi, pač pa tudi podjetja, ki imajo to urejeno med poslovalnicami, pa tudi interno, med različnimi aplikacijami, ipd. Brez tega Mercatorja danes ne bi bilo, ker bi bilo nemogoče ročno obdelovati tolikšno količino podatkov.

Če vzamem primer samo neke pekarne. Oni dobijo zahtevo "15 štruc tega in tega kruha za ta in ta market, za ta in ta dan ob taki in taki uri". Da, uri, ker kruh se dostavlja več krat na dan, da je čim bolj svež. Takih postavk dobijo okrog 450 tisoč mesečno! Ena pekarna, en proizvodni obrat. Vso srečo želim pri kopiranju in lepljenju!

Ampak v knjižničarstvu je kopiraj-prilepi očitno vrhunec tehnologije za tistih nekaj naprednejših uporabnikov. Tipkanje, prepisovanje je bolj v modi.

Recimo na NUKu nekoga plačujem (da, jaz, vi, vsi mi), da vpisuje bibliografske podatke o knjigah. Nekoga, da izdeluje CIPe. Nekoga, da iz tega dela poizvedbe v COBISS in objavlja seznam novosti in seznam knjig v tisku na njihovi spletni strani. Te poizvedbe dajo standardiziran rezultat v ISBD obliki, objavljen redno na spletni strani, ki pa je dober samo za kartončke, ne za strojno obdelavo. Ker neumen program ne more iz tistega šmorna razbrati kaj je naslov, kaj je avtor, kaj založba in podobno.

Tista polovica šolskih knjižnic, ki nima pridruženega članstva pa te podatke vpisuje potem ročno. Kopiraj-prilepi, če se znajdejo, še raje pa brez tega in "po občutku". Takem, ki nima neke podpore v obliki formalne bibliotekarske izobrazbe. In isti naslov se tako vnaša 200, 300, 400 krat, vsakič malce drugače. (Ena od opazk na predavanju je bila kako so iskali nek naslov, domnevno letnik 1986, pa se je na koncu izkazalo, take knjige sploh nikoli ni bilo in da je bil v resnici letnik 87. Ja ljubi Bog, verjetnost da se pri pisanju zatipkaš je taka in taka. Sedaj pa jo pomnoži še s 400!)

To zapravljanje časa plačajo šole, kar plačajo občine, kar plačajo... samo malo... spet plačujem jaz, vi, mi...

Pridruženo članstvo je, mimogrede, bilo ukinjeno leta 2008. Ni bilo ukinjeno tistim knjižnicam, ki so ga že imele, le novih članov se ne sprejema več. IZUM navaja na svoji spletni strani kot razlog, da se je pridruženo članstvo v preteklosti ponujalo to, da bi čim več naslovov v katalogu knjižnic imelo vpisan podatek COBISS ID, s katerim bi lahko identificirali naslov, ter na osnovi tega podatka uvozili kataloge v njihovo bazo. Zato torej, da bi šolske knjižnice lažje prešle od drugega ponudnika (neprijetno prostega trga) k njim. A ker se to ni zgodilo, pojavil se je spet nek drug komercialni sistem, so, kot pravijo, to možnost ukinili. Vse sile so pohvalno usmerili v modernizacijo sistema (pojavil se je tudi modernejši spletni vmesnik po več kot desetletju(?) črvičkov) in očitno tudi varovanju bibliografskih zapisov, ki so jih knjižnice (menda tudi kot javno dobro) pridno vnašale 30 let. Sile so torej usmerili v zapiranje sistema (ali si v njemu v celoti ali pa sploh nisi). V času, ko se vse vedno bolj odpira, podaki vedno bolj izmenjujejo, sistemi vedno bolj sodelujejo, so oni šli kontra smer. Kot da sistem ne bi bil nič vreden brez ekskluzive nad podatki njihovih članov. Mislim, da če je nekaj dovolj dobro, se drugih ni potrebno bati, ali pač? Kaj pa sodelovanje? Je kdo kdaj slišal za to? Obstaja ta beseda v Bibliografskem terminološkem slovarju?

Še več, na njihovem mestu bi stvar popolnoma odprl. In to brezplačno, da pridobim čim več članov. Izgubil bi 60 tisoč valutnih razlogov letno, a to bi bila kaplja v morje proti ostalemu in to za nekaj kar me ne bi stalo nič (poizvedbe v bazo brez skrbi, da ne stanejo 200 EUR letno). Z leti bi se staro gradivo z nepopolnimi podatki izločalo, novo pa bi imelo vse potrebne podatke, da bi avtomatiziran prehod bil možen, če bi knjižnica tako želela ali pa če bi se pojavila takšna zahteva. Danes to ni možno, saj večina pridruženih članov ima možnosti identifikacije kvečjemu 30 do 40 odstotkov gradiva, ker je članstvo prišlo prepozno in ker ne traja dovolj dolgo.

Potrebna bi bila določena mera norosti, da se nekdo, ki v knjižnici dela 20 ali 30 % svojih ur (in še to morda samo za nekaj let, preden ga zamenjajo), ostalo pa uči fiziko ali nemščino, sedaj odloči, da se loti vsega vpisovati na novo.

A da se vrnem k temi. Ker pri ročnemu delu v stotinah šolskih knjižnic nihče ne prepisuje COBIS IDja, pa tudi ne ISBNja (slednjega ker ne vedo, da ga lahko preprosto preskenirajo s čitalcem črtne kode), potem nimamo v njihovem katalogu nobenega dovolj zanesljivega podatka, da bi lahko strojno unikatno identificirali zapis. (ISBN + Leto izdaje bi lahko bil precej dober približek COBISS ID-ju.) In posledično dobimo na drugi strani potrebo po tistem ročnem delu, 63 tisoč krat letno.

Kdo ali kaj je tu kriv sedaj? Slab izpis?

Šolske knjižnice bi lahko sicer že ta trenutek dajale sezname v pravi obliki (to je bilo možno že leta 2007, ko so prvič množično prehajale na nov sistem), vendar tega ne znajo in tudi ne vedo kaj sploh poslati. In resnici na ljubo, jih tudi ne kaj dosti briga. Obstajajo nujnejši problemi, ki jih je potrebno razčistiti znotraj knjižnic. In dokler se to ne reši, bodo na NUKu morali uporabljati kopiraj-prilepi, ne glede na to kako dober seznam dobijo. Kar niti ni tako grozno kot se sliši. Ker enako počnejo tudi s seznami, ki jih dobijo od knjižnic, ki so polnopravne članice COBISSa. Pričakoval bi, da je v tem primeru postopek popolnoma avtomatiziran. Pa zgleda ni.

A tisti "magični" gumb je tudi že pripravljen. Le informacija (do katere se je bilo potrebno dokopati po čudnih ovinkih) kaj poslati, je na koncu prišla vendarle prepozno za trenutno aktualno verzijo programa. A to je sedaj rešeno. In to ne kot slika v COMARC formatu. Ampak če so na NUKu lahko čakali toliko let, lahko počakajo tudi kak mesec več. Konec koncev, sedaj lahko uporabljajo vsaj kopiraj-prilepi, zadnji krik knjižničarske tehnologije; s tiskanega papirja se to prej sploh ni dalo.

A da zaključim bolj pozitivno in poetično. Informacija je vendarle prispela, komunikacija se je zgodila, blokada je bila prebita in vedro je začelo počasi puščati vodo. Kapljice, pa vendarle. In morda bo to nekega dne prineslo nekaj s čimer bodo vsi zadovoljni. Tudi tisti, ki tega (še) ne vidijo v tej luči.

No, če pa ne, tudi prav. Vsak problem se da rešit na več kot en način. Stvar je samo v tem, da izbereš rešitev oz. pot, ki je glede na okoliščine najbolj primerna. A v tem primeru imamo manjši minus. Če je rešitev uspešna, potem bodo tisti, ki jih je rešitev obšla prej ali slej prisiljeni nekomu razložit zakaj so sploh tam. In minus, seveda, magično zgine tisti moment, ko se z njim nehamo obremenjevat.

Področna društva (3)

2012-01-16T22:51:00.000+01:00

Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije sestavlja osem področnih bibliotekarskih društev, pet smo jih že predstavili (1. in 2.), tokrat še kratka predstavitev zadnjih treh področnih društev.

Društvo bibliotekarjev Koroške

Društvo bibliotekarjev Koroške bo program za leto 2012 pripravilo na seji izvršnega odbora v prvih mesecih naslednjega leta in ga posredovalo v potrditev članom na občnem zboru. Pripravili bodo predavanje in strokovno srečanje.
Društvo vodi predsednica Simona Vončina iz Koroške osrednje knjižnice Ravne.
Več podatkov o društvu in njegovih članih predstavljajo na svoji spletni strani in društvenem profilu Facebook.

Društvo bibliotekarjev Gorenjske

Društvo je v začetku leta izpeljalo primopredajo, saj aktualni predsednik predsedniško mesto predaja svojemu nasledniku. Zato lahko samo precej v grobem poda načrt dejavnosti, ki se bodo odvijale znotraj Društva bibliotekarjev Gorenjske.

Kot vsako leto se bo tudi tokrat organiziral izlet za člane, predvidoma v aprilu ali maju, lokacija za zdaj še ni znana.
V jesenskem času se bo prav tako organiziralo izobraževanje v okviru DBG.
Nadaljevalo se bo delo na dopolnjevanju statuta društva.
Prav tako še ni bila izpeljana postavitev lastne spletne strani, tudi ta projekt se nadaljuje v letu 2012.

Vse skupaj pa bomo še vedno usklajevali na sestankih društva, ki smo jih v letu 2011 imeli 7.
Društvo sedaj vodi predsednik Nejc Perko.
Društvo bibliotekarjev Gorenjske nima svoje spletne strani in s predstavitvijo gostuje na spletišču ZBDS.

Društvo bibliotekarjev Dolenjske

V letu 2012 društvo načrtuje naslednje aktivnosti:

določitev članarine in ugodnosti članstva DKD (prejemanje revije knjižnica, popust pri plačilu na seminarjih in posvetovanju, ki jih organizira ZBDS);
akcija za pridobivanje novih članov ter donatorjev;
spodbujanje članov, da s svojim delom in aktivnostjo čim več prispevajo k razvoju in poznavanju stroke;
organizacija strokovne ekskurzije (ogledi knjižnic);
organizacija strokovnih srečanj (primeri »dobre prakse«) in spoznavanje razmer in problemov drugih knjižnic;
organizacija strokovnih predavanj;
pridobivanje sredstev na javnih razpisih;
pridobivanje medijske pozornosti, pridobivanje donatorjev;
posodabljanje in skrb za spletno stran DKD;
podelitev naziva častnega člana društva članom, ki ima izredne zasluge za uspešno delo društva ali razvoj območnega knjižničarstva;
skrb za stalno strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje članov in spremljanje razvoja knjižničarske stroke doma in v svetu;
sodelovanje z drugimi kulturnimi ustanovami na Dolenjskem (muzeji, arhivi...) in skrb za spoštovanje etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev (pri vsakdanjem delu knjižničarjev).

Društvo bibliotekarjev Dolenjske vodi predsednica Mateja Bahč. Več o društvu na njegovi spletni strani.

Kratke predstavitve področnih društev in njihovih programov za delovanje v letu 2012 smo s tem zaključili, kdaj kasneje pa še kaj o kateri od desetih sekcij ZBDS.

"Konkurenčna prednost knjižničnih storitev"

2012-01-11T10:08:00.000+01:00

10. januarja se je sestal na konstitutivni seji Programski odbor 5. skupnega posvetovanja Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske knjižnice ZBDS, ki bo 17. in 18. oktobra 2012. v Ljubljani pod krovnim naslovom "Konkurenčna prednost knjižničnih storitev". Predsednica Programskega odbora je dr. Alenka Kavčič-Čolić, njeni člani pa mag. Hedvika Pavlica Kolman (predsednica Sekcije za visokošolske knjižnice), Igor Zemljič (predsednik Sekcije za specialne knjižnice), dr. Primož Južnič, mag. Maja Božič, Miro Pušnik, Darko Majcenovič, Miran Petek in Ivan Kanič. Programski odbor je pripravil izhodišča vsebinske členitve posveta, preliminarni program in povabilo avtorjem pa bosta objavljena naslednji mesec. Sedaj pa je pravi čas, da si na koledarju označite in rezervirate sredo in četrtek, to je 17. in 18. oktober 2012.

Novi član Biblioteama - Marko Petejan

2012-01-10T11:41:00.001+01:00

Izjemno smo veseli, da se je z novim letom našemu blogu pridružil nov član, ki bo s svojim znanjem in izkušnjami nedvoumno pripomogel našemu blogu in informiranju knjižničarjev.

Marko Petejan je avtor WinKnj, ki je od nastanka leta 2007 do danes postal najbolj razširjen knjižnični informacijski sistem v državi. Dnevno je v kontaktu s knjižničarkami in knjižničarji, ki jim pomaga pri težavah in jim svetuje pri njihovem delu. Njegova strast je obdelava podatkov in informacijske tehnologije na splošno.Je samouk. Knjig je prebral zelo malo, požira pa neskončne spletne vire informacij. Njegova pot razvijanja programskih rešitev za knjižnice je bila začrtana že v srednji šoli, a projekt je lahko izpeljal šele več let kasneje, ko je dobil dovolj znanja in podpore za takšen podvig. Njegov cilj je dvigniti informacijsko raven in pomen šolskih knjižnic, morda s tem tudi vplivati na druge. Želi si, da bi šolska knjižnica postala informacijsko središče šole. Ve, da se ne vse začne in konča zgolj pri knjigah, ti časi so že davno minili. Informacijska pokrajina se zelo naglo spreminja in knjižnice potrebujejo močno zunanjo podporo, da lahko temu sledijo in se ustrezno prilagodijo. Novosti naj raje vstopijo v šolo skozi vrata knjižnice, kot pa mimo nje.

Želimo si, da se nam pridružijo knjižničarski strokovnjaki iz vseh okolij delovanja. Ponovno vabimo vse, ki jih tovrstna aktivnost zanima, da se nam oglasijo na info@biblioblog.si!

Prehod na COBISS3/Katalogizacijo (osveženo 2x)

2012-01-06T14:15:00.003+01:00

Že dalj časa se pripravlja tehnološka prenova in prehod na sodobnejši uporabniški vmesnik sistema COBISS. Poleti 2011 je v nekaterih knjižnicah potekalo testiranje modula za katalogizacijo, istočasno pa sta skoraj neopazno šla v parlament tudi dva predloga za spremembo Zakona o knjižničarstvu. ("v življenju ni naključij" najde z Googlom nekaj tisoč zadetkov). Zdaj je tako daleč, da bo lahko začel teči postopek prehajanja večjega števila (vseh?) knjižnic na okolje COBISS3/Katalogizacija. V bibliotekarskih krogih je završalo (od veselja, strahu, nestrpnosti, pričakovanja, zaskrbljenosti?) in zadnje dni lanskega leta je bila tematika obravnavana tudi na nekaterih za knjižničarstvo pomembnih forumih, med drugim na seji Sveta članic COBISS in na Nacionalnem svetu za knjižnično dejavnost.
Razprave so temeljile na dokumentu:

Prehod na COBISS3/Katalogizacijo

ki ga namenoma ne povzemam niti ne komentiram, želim, da si vsak bralec sam ustvari svoje mnenje o pričujoči problematiki in njeni predstavitvi oz. reševanju v dokumentu. Močno se mi dozdeva, da bodo mnenja v knjižničarski srenji zelo deljena in različna.
Želim vam prijeten vikend!

(DODANO 6.1.2012 15:15)
Dokument je svoji e-pošti visokošolskim knjižnicam priložil doc. dr. Milan Lovenjak, vodja OHK FF, član Sveta članic Cobiss. Zraven je zapisal, da so dokument pripravili IZUM, NUK in Oddelek za bibliotekarstvo FFLJ in je bil obravnavan na decembrski seji Sveta. Zadeva bo ponovno v razpravi na januarski seji, katere datum trenutno še ni določen.
Njihovo stališče je bilo, da pridobijo tudi stališče vodij visokošolskih knjižnic do vseh vprašanj obravnavanih v tem dokumentu in morebitne pripombe ali predloge za spremembe, zato predlagajo, da v okviru svoje univerze oz. njene knjižnične službe pripravijo ustrezen dopis in ga naslovijo na direktorja IZUM-a, g. Davorja Šoštariča, ki bo sklical naslednjo sejo Sveta članic Cobiss.

Nato je Maja Klavžar, vodja Matematične knjižnice, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani poslala visokošolskim knjižnicam Univerze v Ljubljani po elektronski pošti še dva dokumenta:

Gre za zapis predstavitve COBISS3/Katalogizacije, ki so jo 21. 12. 2011 izvedli sodelavci IZUMa in NUKa.
Vljudno naproša, če se lahko pripombe, mnenja in vprašanja glede prehoda na COBISS3/Katalogizacijo pošlje na naslov maja.klavzar@fmf.uni-lj.si, če je le mogoče do srede, 11. januarja 2012. Skupni dokument UL bo v skladu z dogovorom na predstavitvi COBISS3/Katalogizacije poslan IZUM.

(Dodal Mitja)

(DODANO 9.1.2012 13:09)

Milan Lovenjak je danes poslal pošto o pošiljanju spodnjega dopisa glede dokumenta Prehod na Cobiss 3/Katalogizacija in poziva za pripombe in predloge. Bil je opozorjen, da naj pisne predloge zberejo in uskladijo predstavniki visokošolskih knjižnic v Svetu članic COBISS in jih pred naslednjo sejo posredujejo na IZUM oz. Svetu članic Cobiss.

V tem mandatu so člani Sveta Cobiss iz visokošolskih knjižnic:
-          Dr. Zdenka Petermanec, Univerzitetna knjižnica Maribor (e-naslov: petermanec@uni-mb.si)
-          Dr. Milan Lovenjak, FF, Osrednja humanistična knjižnica, ljubljana (e-naslov: milan.lovenjak@ff.uni-lj.si)
-          Irena Kordež, Pravna fakulteta, Ljubljana (irena.kordez@pf.uni-lj.si).

Rok za naslednjo sejo trenutno še ni določen, v tem in naslednjem tednu je še ne bo, predvidoma bo po 23. januarju, tako da je še nekaj časa. Milan Lovenjak predlaga, da v okviru svoje univerze oz. njene knjižnične službe pripravijo predloge in pripombe in jih naslovijo na enega od navedenih.

(Dodal Mitja)

Strokovni posvet Društva šolskih knjižničarjev

2012-01-05T12:14:00.002+01:00

Na Facebooku in po "mejlinglistah" je zakrožilo vabilo šolskih knjižničarjev, ki v kratkem pripravljajo strokovni posvet o uporabi sodobne tehnologije v šolskih knjižnicah. Takole pravijo:

Vabimo vas na strokovni posvet Društva šolskih knjižničarjev Slovenije Uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij v šolskih knjižnicah, ki bo v soboto, 4. februarja 2012, od 9.00 dalje v prostorih Srednje šole za oblikovanje Maribor (Park mladih 8, 2000 Maribor).

Vsebina posveta:

Na posvetu bomo spregovorili o elektronskih knjigah , spletnih straneh, spletnih učilnicah, i-tablah in praksi pri uporabi IKT pri pouku. Predstavljeni bodo primeri dobre prakse uporabe IKT v šolskih knjižnicah, varnosti na svetovnem spletu, storitvah Arnesa, brezplačnih programih in e-gradivih, s katerimi lahko obogatimo pouk (Prezi, izdelava spletnega časopisa,...).
Posvet bo potekal v obliki predavanj in delavnic. Delavnice se bodo odvijale vzporedno v več računalniških učilnicah.
Na posvet je poleg kolegov in kolegic iz šolskih knjižničarjev povabljenih tudi nekaj zunanjih predavateljev, zato vas še posebej lepo vabimo, da se posveta udeležite, saj bodo nekatera predavanja izvedena samo enkrat.

Natančen program posveta bo objavljen 10. januarja 2012 na spletni strani www.dsks.si, na isti strani pa najdete tudi prijavnico in podrobnosti o prijavah, ki jih sprejemamo do vključno 20. januarja 2012.
Informacije na e-naslovu natasa.tusek@guest.arnes.si ali info@dsks.si

Lepo vas pozdravljava in vabiva, da se posveta udeležite.

Maja Miklič,
koordinatorica posveta

Nataša Kuštrin Tušek,
predsednica društva

Področna društva bibliotekarjev (2)

2012-01-04T22:05:00.001+01:00

Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije sestavlja osem področnih bibliotekarskih društev (Društvo bibliotekarjev Ljubljana, Društvo bibliotekarjev Maribor, Društvo bibliotekarjev Celje, Društvo bibliotekarjev Pomurja, Društvo bibliotekarjev Dolenjske, Društvo bibliotekarjev Koroške, Društvo bibliotekarjev Gorenjske, Društvo bibliotekarjev Primorske) , ki jih nameravamo na kratko predstaviti s povzetkinjihovih programov za leto 2012. Zadnjič smo že predstavili Društvo bibliotekarjev Maribor in Društvo bibliotekarjev Ljubljana, tokrat nadaljujemo s Celjani, Pomurci in Primorci.

Društvo bibliotekarjev Celje

Društvo bibliotekarjev Celje si je zastavilo v programu za leto 2012:

Organizirali bomo tri predavanja: tečaj Fotobranja, Varno rokovanje z domoznanskim gradivom in predavanje na temo medgeneracijskega sožitja ali spodbujanja branja in bralne kulture.
Aprila načrtujemo tro-dnevno ekskurzijo v tujino (predlogi so Praga, Moravska, Rijeka ), oktobra enodnevno strokovno ekskurzijo po Sloveniji (Bela Krajina ali Koroška) in septembra pa 33. tradicionalno letno srečanje knjižničarjev v Mozirju.
Na Občnem zboru 3. 3. 2012 bomo potrdili dopolnjen in posodobljen statut DBC.
V letu 2012 želimo vlogo društva še okrepiti, predvsem na področju informacij in komunikacij, obveščenosti članov tako v ožjem in širšem okolju in članom dati možnosti, da neposredno prispevajo k delovanju društva in okrepiti sodelovanje s področnimi društvi in knjižnicami, ter tako prispevati k razvoju profesionalne zavesti.

Če na kratko povzamemo, bo Društvo bibliotekarjev Celje v prihodnje skrbelo za razvoj bibliotekarstva na celjskem, za trdno povezanost članov, sodelovanje s področnimi društvi ter za razvoj pripadnosti stanovski organizaciji.

Društvo vodi predsednica Polonca Bajc Napret iz Osrednje knjižnice Celje. Kratek pregled dejavnosti in dosežkov društva je na spletni strani Društva bibliotekarjev Celje.

Društvo bibliotekarjev Pomurja

Želje Društva bibliotekarjev Pomurja za obdobje 2012-2013 so:

pridobitev finančnih sredstev,
strokovna ekskurzija,
strokovno posvetovanje ali predavanje,
sodelovanje z drugimi nevladnimi organizacijami ter društvi,
promocija društva v domačem okolju,
občni zbor,
sodelovanje s tiskarno Klar in založbama Franc-Franc ter Pomursko založbo,
pridobivanje novih članov in
posodobitev spletne strani.

Upamo, da bomo s sodelovanjem vseh članov našega društva realizirali načrte za prihodnje leto.
Društvo vodi predsednica Metka Sraka. Društvo ima zastavljeno spletno stran, ki pa še ni zaživela.

Društvo bibliotekarjev Primorske

Društvo bibliotekarjev Primorske ima za leto 2012 naslednje načrte:

Najprej bo treba realizirati domoznansko srečanje v Novi Gorici v januarju.
V začetku junija bomo imeli občni zbor s strokovnim srečanjem, ki ga bo tokrat predvidoma gostila Mestna knjižnica Piran.
Upamo, da bomo lahko realizirali kakšno izobraževanje COBISS 3.
V mesecu oktobru planiramo strokovno ekskurzijo v Rim ter ogled Vatikanske knjižnice.
Prenoviti bi bilo treba sedanji statut in ga prilagoditi novi zakonodaji.
Prenoviti bo treba tudi spletno stran našega društva.

Načrtov in dela je kar veliko. Z delovanjem društva v letošnjem letu pa smo lahko kar zadovoljni. Članov DBP je trenutno 240, na kar smo ponosni.
Društvo vodi predsednik Gvido Komar.Kratek pregled dejavnosti in dosežkov društva ter nekaterih posameznikov je na spletni strani Društva bibliotekarjev Primorske in društvenem profilu Facebook.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika . . .

2011-12-31T13:58:00.000+01:00

Pred časom smo na Biblioblogu že pisali in razpravljali o Pravilniku o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št.9/2009, pa tudi o spremembah tega ravilnika. Komisija za podelitve strokovnih nazivov v knjižnični dejavnosti (ki jo je imenovalo Ministrstvo za kulturo) je v preteklosti pripravila več predlogov za spremembe, ki so bili tudi v javni razpravi in pokazalo se je, da že v sami stroki nismo ravno najbolj usklajeni in podobnih pogledov na pomen in “uporabnost” strokovnih nazivov, kaj šele mnenja drugih, npr. različnih ministrstev, pristojnih za posamezne vrste knjižnic in s tem seveda tudi knjižničnih delavcev, ali sindikatov. Sledila so dolga in utrujajoča usklajevanja in pogajanja . . .
Tri dni pred iztekom tega leta je bil v Uradnem listu RS objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti, katerega določila stopijo v veljavo 2. aprila 2012. Žal ni bilo mogoče, da bi bile vse predlagane rešitve zaspremembo Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti uveljavljene, tiste, ki jih je bilo mogoče uskladiti, pa si lahko pogledate v Uradnem listu RS, št. 108/11, z dne 29.12.2011, kjer so v prilogi tudi Merila za ocenjevanje strokovne usposobljenosti v knjižnični dejavnosti (http://www.uradni-list.si/_pdf/2011/Ur/u2011108.pdf).

Področna društva bibliotekarjev

2011-12-23T21:57:00.000+01:00

Knjižnični delavci pogosto govorimo o tem, da smo člani ZBDS, to je Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, kar je glede občutka pripadnosti čisto lepo in prav, formalno gledano pa ni res. Organiziranost stanovskih društev in njihova pravila/ statuti namreč pravijo drugače. Knjižničarski delavec se lahko včlani v eno od osmih področnih društev (Društvo bibliotekarjev Ljubljana, Društvo bibliotekarjev Maribor, Društvo bibliotekarjev Celje, Društvo bibliotekarjev Pomurja, Društvo bibliotekarjev Dolenjske, Društvo bibliotekarjev Koroške, Društvo bibliotekarjev Gorenjske, Društvo bibliotekarjev Primorske) in ta društva se nato združujejo v Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije, ne posamezniki.

O delovanju in dosežkih svojih društev navadno ne vemo prav veliko, kaj šele o "sosedih" iz drugih področnih društev, zato je dobrodošla pobuda, da bi v nadaljevanjih podali kratko predstavitev posameznih društev. Novoletni čas je ravno pravšnji za načrtovanje dejavnosti v naslednjem letu, zato povzemamo kratke programe, kot so jih predstavili Zvezi za naslednje leto. Danes začenjamo z največjima, to je ljubljanskim in mariborskim.

Društvo bibliotekarjev Ljubljana

V letu 2012 bo delo v Društvu bibliotekarjev Ljubljana usmerjeno v štiri sklope.

Članstvo: vzdrževanje aktualne baze članstva, poziv za plačilo članarine, promocija vključevanja novih članov; predvsem študentov.
Pravno-formalne zadeve: pregled in ureditev arhiva, redna srečanja izvršnega odbora, redni zbori članov (1 x letno), redno oddajanje finančnih poročil na AJPES in DURS, redno oddajanje programskih poročil na ZBDS, pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture, uvrstitev na seznam upravičencev do donacij za leto 2013.
Obveščanje članstva: urejanje aktualne društvene spletne strani, izmenjava mnenj članov preko omrežja Facebook in Twitter, posredovanja aktualnih obvestil članom preko e-pošte.
Družabno-strokovne aktivnosti: organizacija dveh krajših strokovnih srečanj (pomlad, jesen), družabno srečanje (poletje), obveščanje članov o novostih v stroki, aktivnostih v sorodnih društvih in na ZBDS, spremljanje sprememb na zakonodajnem področju.

Društvo vodi predsednica mag. Maja Božič. Kratek pregled dejavnosti in dosežkov društva in nekaterih posameznikov je na spletni strani Društva bibliotekarjev Ljubljana in društvenem profilu Facebook.

Društvo bibliotekarjev Maribor

Članice IO Društva bibliotekarjev Maribor so na korespondenčni seji pripravile osnutek programa delovanja društva v letu 2012. V letu 2012 načrtujejo organizacijo naslednjih strokovnih ekskurzij, predavanja in dogodke:

Strokovna ekskurzija: 18. Mednarodni salon knjig v Novem Sadu
Redni volilni občni zbor, društvene novice
Strokovno predavanje: Predstavitev delovanja Sekcije za šolske knjižnice M. Klavž Dolinar
Strokovno predavanje: EPK in knjižnice
Predstavitev udeležencev 77. Konference IFLA(sodelovanju članov pri posvetovanju splošnih in potujočih knjižnic)
Strokovno predavanje – predstavitev doktorskih/magistrskih nalog(sodelovanju članov pri posvetovanju visokošolskih in specialnih knjižnic)
Ogled knjižnega sejma na Dunaju
Knjižni sejem v Ljubljani
Izlet v neznano: novoletno srečanje članov društva

Na občnem zboru bodo predlagali krajši rok plačila letne članarine. ZBDSju bodo sporočali ažurirane podatke pred vsako izdajo revije Knjižnice. V letu 2012 bodo uredili arhiv fotografij društva za nazaj v elektronski obliki in za sprotno arhiviranje. Ustvarili bodo društveni profil na Facebooku. Člani in članice bodo tudi v letu 2012 na dom prejemali strokovno revijo Knjižnica, preko društva pa bodo sodelovali tako v organih Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in Zveze kulturnih društev Maribor ter sodelovali z drugimi področnimi društvi in sekcijami.

Društvo po odstopu mag. Sabine Fras Popović vodi predsednica mag. Branka Kerec. Obširneje se predstavlja Društvo bibliotekarjev Maribor na svoji spletni strani.

Prihodnjič bomo predstavili še druga področna društva bibliotekarjev, vabimo pa vas, da nam sporočate utrinke iz dela, uspehov in načrtov svojih društev, z veseljem jih bomo objavili.

Voščilo

2011-12-23T09:15:00.005+01:00

Stopite narahlo kakor v copatih
naravnost pri glavnih vratih
v ta lepi dan, kot bi šli v pesem.

Svet naokrog je vabljiv in vonljiv,
čudno resen in nemalo slovesen:
nekdo se je pravkar rodil.
In to je najlepša pesem.

Stopite narahlo in pustite k nebesom odprta vrata.
Naj skoznje lije botrinja bogata -
novorojenčeva pesem.

(Tone Pavček: Rojstvo)

Ob bližajočih se praznikih vam želimo

veliko lepih trenutkov, obilico uspehov, zdravja ter sreče !

Vaš Biblioteam

Strokovno srečanje: E-knjige in slovenske knjižnice (26.11.2011)

2011-11-29T12:51:00.001+01:00

Srečanje se je pričelo s predavanjem Darka Majcenoviča, ki nas je opozoril, da je pomembno razlikovati med e-knjigami kot vsebino in e-bralniki, kot napravami za branje e-knjig. Obstaja mnogo naprav za branje e-knjig, tako se poleg bralnikov lahko odločimo tudi za namizne računalnike, prenosnike, tablične računalnike, pametne mobilne telefone …. Prenosi na tovrstne naprave so vprašljivi in prihaja do omejevanja, kje in kako lahko e-knjige uporabljamo ter s kakšnimi napravami. Pri zaslonih ločimo barvne (LCD) zaslone in črno-bele (Eink). Značilnost bralnih zaslonov je, da imajo osvetljeno ozadje ter da pri nalaganju novih vsebin nanje ne prihaja do zamud, pri prikazovanju slike. Črno-beli zasloni so nasprotno pasivni in počasnejši pri prikazu novih vsebin, a se pri močni sončni svetlobi ne bleščijo, saj ne uporabljajo lastne svetlobe iz ozadja.
Potrebna je redefinicija pojma knjiga in nova določitev definicije za pojem e-knjiga, ki v digitalnem okolju (najpreprosteje) ustreza računalniški datoteki. Omeniti velja tudi t.i. varnostne sisteme proti kopiranju. Amazon npr. omejuje dostopnost e-knjig glede na geografski prostor. (Zaradi vprašanja avtorskih pravic.) Rešitev se ponuja v programih za pretvorbo oz. pretočnost e-knjig, ki omogočajo branje na različnih napravah in v različnih formatih. Nasprotno pa obstajajo tudi odprte knjigarne, katerih vsebine delujejo na vseh zgoraj naštetih napravah, kakršna je na primer spletna knjigarna Ebooks.com.

Sledile so društvene novice, ki nam jih je predstavila Maja Božič. Društvo DBL trenutno šteje 365 članov, od tega 320 zaposlenih, 22 upokojencev, število študentov pa se je iz 2 letos dvignilo na 26 študentov. V letošnjem letu smo se lahko udeležili dveh srečanj organiziranih preko društva. Na prvem se je govorilo o drobnem tisku, glavna tema drugega pa je bila gradnja in oprema knjižničnih prostorov. Kot gostja se nam je pridružila tudi Sabina Fras Popović- trenutna podpredsednica ZBDS. Obljubila nam je, da se bodo tudi v prihodnje v zvezi trudili in skušali opozarjati na pomembnost knjižnic. Ponovno bodo skušali ustanoviti sindikat. Ministrstvo za kulturo pa pričakuje njihov dokončni program za prihodnje leto do 23.12. 2011.

Po društvenih novicah je sledilo predavanje Mihe Kovača. Statistično po razširjenosti e-knjig v svetu napram Evropi, vodijo ZDA s 16% , sledi jim Velika Britanija s 9,4%, pomembna pa je tudi Južna Koreja. Za Japonsko in Kitajsko podatkov trenutno še ni, a se branje e-knjig preko iPodov tam bliskovito širi. Ocene za Slovenijo kažejo, da pri nas preko e-bralnikov bere približno 3000-4000 ljudi. Število e-naslovov v ZDA presega 1 milijon, Nemčija razpolaga z 80.000 naslovi, Kitajska z 270.000, Slovenija pa z 300 naslovi. (Podatki veljajo za poletje 2011). Za velike e-knjižne uspešnice pa je slovenski trg absolutno premajhen. Ocene kažejo, da bo do leta 2018 v ZDA kar 80% knjig obstajalo zgolj še na digitalnih nosilcih. Na račun e-knjig je trg mehko vezanih knjig najbolj na udaru. Tako je stopnja prodanih mehko vezanih knjig padla za 16%, med tem ko se je stopnja prodanih e-knjig v ZDA povečala za 160% na leto. Število izdanih knjig je sicer vedno večje, a se te prodajajo bo vedno nižjih cenah. Amazon s svojo ponudbo knjig, ki se prodajajo po nižjih prodajnih cenah kot drugod, bije bitko z zidanimi ustanovami, v katere je potrebno poleg knjigarn šteti tudi knjižnice.

Pri prodaji e-knjig igrajo metapodatki izredni pomen, saj pomenijo kompilacijo vseh zapisov o knjigi, ki so se zgodili. Gre za izredno pomembno marketinško orodje, saj več kot je teh metapodatkov, bolj je knjiga najdljiva in se s tem tudi bolje prodaja. Od metapodatkov je odvisnih kar 40-80% prodaje, slabi metapodatki pa pripomorejo k 50% zmanjšanju le-te.

Prof. Kovač je med drugim tudi omenil, da je branje v angleščini v Sloveniji vse bolj razširjeno, in to prav tako na področju splošne literature, kakor seveda v akademskem okolju. Knjigarne v tujini pa postajajo vse bolj podobne knjižnicam, saj služijo kot neke vrste čitalnice, kjer si kupci ogledajo tiskano gradivo, ki si ga kasneje kupijo v elektronski obliki. Po Kovačevih besedah naj bi trg e-knjig v Evropi dodobra zaživel v naslednjih treh letih. Število klasičnih knjižnic in knjigarn se bo pri tem drastično zmanjšalo. Prav tako se bodo morale v Evropi zmanjšati tudi cene e-knjig. Branje v angleščini tu predstavlja zelo pomembno točko. Pojem knjige se bo v naslednjih letih bistveno spremenil. Tudi del poklicev vezanih na knjigo bo izginil. Nekatere knjigarne bodo začele ( in v tujini že ) funkcionirati kot napol knjižnice. Zasebnega in nenadzorovanega branja ni več, saj ponudniki e-bralnikov vedo in vodijo statistike o tem, kakšno gradivo ter na kakšen način berejo njihovi kupci. Leti 2012 in 2013 sta tako ključni za preživetje knjižnih ustanov v Sloveniji in zahtevata konstruktivno sodelovanje založnikov in knjižničarjev. Ob vsem tem pa še vedno ne vemo kaj e-knjiga pravzaprav točno predstavlja.

V odmoru je Igor Andrin navzočim predstavil e-bralnike v knjižnici MKL sledila je okrogla miza v kateri so s svojimi prispevki sodelovali Tilen Mandelj, Srecko Bončina, Mario Pušič ter Rok Gregorin, vlogo moderatorja pa je prevzel Janez Kanič.

Po Kaničevih besedah e-knjiga ni nekaj novega, saj živi že približno 40 let. Potrebna je redefinicija elektronske knjige, pri kateri Angleži in Američani ločijo med elektronsko in digitalno knjigo.

G. Andrin nam je predstavil izposojo e-bralnikov v MKL. Šlo je za uspešen projekt, ki so ga izvajali do aprila l. 2010. Izposojali so 5 bralnikov, s po 10 naslovov na vsakem. Po aprilu 2010 so začeli izposojati e-knjige na željo uporabnikov. Povpraševanje po e-knjigah jih je presenetilo predvsem iz strukture uporabnikov, saj kar ¼ predstavlja upokojence. Ti so bili predvsem navdušeni nad preprostostjo uporabe. Izvedeli smo, da so že 2 leti omejeni na 50 stalnih naslovov. Za potrebe uporabnikov bodo morali razširiti ponudbo e-knjig. Žal med samim predavanjem nismo izvedeli ničesar o tem, kako poskrbijo za fizično varnost naprav ter kakšne sankcije izvajajo ob morebitnem poškodovanju le-teh.

Mario Pušič, ki prihaja iz Fotospring Archive Centra nam je nato v nadaljevanju pripravil predstavitev izdelave e-knjig. Pomembno se je zavedati, da prava e-knjiga ni preprosta datoteka v pdf formatu. Predlagal je vzpostavitev ene platforme za e-knjižno distribucijo, kar so kolegice iz občinstva z veseljem sprejele. Vzpostavila naj bi se ena skupna digitalna multimedijska knjižnica, kot skupen projekt za vse, s konzumacijo vsebin.

Rok Gregorin iz MK nam je predaval o pomembnosti metapodatkov tako za knjižničarje, kot predvsem za založnike. Katalogizacija predstavlja pomembno marketinško ogrodje v založništvu. Težave nastopijo, ker so podatki še vedno zbrani v različnih informacijskih sistemih. Večina slovenskih založnikov se do nedavno z metapodatki tudi ni ukvarjala, saj jih za svoje delo ni potrebovala. Kot rešitev so knjigotržci pred nekaj leti vzpostavili lasten uporabniški vmesnik, kjer založniki ročno vpisujejo nekaj osnovnih metapodatkov za posamezno gradivo. Iz občinstva je prišlo do vprašanja zakaj metapodatkov ne izdelujejo knjižničarji primarno in protiargumenta, da založba prej pridobi primarno gradivo ter so založniki tisti, ki naj bi poskrbeli za pravilnost in zadostno kakovost zapisov.

Sledilo je predavanje Tilna Mandlja o e-knjigah v visokošolskih knjižnicah. Uporaba e-knjig v sklopu akademskega okolja je bistveno večja, v primerjavi z splošnimi knjižnicami. Gre za družbeni funkcionalni model, pri katerem se moramo mi prilagajati današnjim uporabnikom in ne obratno. V CTK tako velja mantra: »Kjer so uporabniki, tam (moramo biti) smo mi!« Pomembna raziskava iz tujine, ki se ukvarja z uporabnostjo e-knjig v knjižnicah je Survey of Penetrition and Use. V CTK so opazili, da je bila uporaba e-knjig v začetku večja, kot uporaba e-časopisov (ponudnik Springer). Še vedno se spopadajo z izzivi, kot so ddv, arhiviranje, nabavna politika in »know-how«.

Okrogla miza se je zaključila s predavanjem Srečka Bončina in predstavitvijo izposoje e-knjig preko NUK-ovega metaiskalnika "mEga iskalnik NUK". E-knjige se nahajajo v pdf formatu, v kratkem bodo vzpostavili tudi format epub. Slovenskih naslovov trenutno še ne ponujajo. Nabor knjig, ki jih trenutno ponujajo pa se giblje okoli števila 4000.

Sama se štejem pod digitalne domorodce, čeprav sem kar se tehničnih vsebin tiče še vedno precejšen laik, a priznavam, da mi je bila vsebina predavanj v večini že znana in morda na trenutke tudi malce prepoljudna. Najbolj se strinjam s mislijo g. Kovača, da zasebnega in nenadzorovanega branja ni več. Vendar sem pri tem nasprotnega mnenja. Menim, da kar se tiče izobraževanja mladega prebivalstva to pomeni velik plus, saj raznorazne notranje povezave v besedilu širijo lažjo dostopnost do informacij, ki si jih mladi bralci zaradi njihove vedoželjnosti z veseljem pogledajo in si jih nato tudi zapomnijo. Menim, da mora biti stopnja koncentracije med skakanjem iz vsebine na vsebino še toliko večja, saj bi se drugače izgubili v primarnem besedilu.

Nekaj govora je bilo tudi o knjižnih naslovnicah, za katere menim, da v digitalnem svetu izgubljajo svoj namen in so tako rekoč nepotrebne, zamenjali pa jih bodo metapodatki. V prihodnosti bo tako več sojenja e-knjig po vsebini ter ne po platnicah. Vzpostavilo pa se bo večje zaupanje v (spletnega) avtorja in spletno založbo.

Srečanje je bilo prijetno in vsekakor tudi koristno za vse navzoče. Pogrešala sem zgolj predavanja o sami izdelavi e-knjig, ali pa kratka navodila za vzpostavitev platforme. Menim da ima poleg sodelovanja knjižničarjev in založnikov, ključnega pomena tudi sodelovanje s računalničarji, ki se vse premalokrat poudarja.

Študentska pomoč pri izposoji gradiva PeF

2011-11-28T09:44:00.001+01:00

V Knjižnici Pedagoške fakultete v Ljubljani potrebujejo študentsko pomoč pri izposoji gradiva v časopisni čitalnici.
Delo poteka vsak dan od ponedeljka do petka od 15. do 19. ure.Zainteresirane vabimo, da jih pokličejo, pišejo ali se osebno oglasijo v knjižnici pri gospe Alja Smole Gašparovic.

Kontakt:
Alja Smole Gašparovic
Univerza v Ljubljani
Pedagoška fakulteta
Knjižnica
Kardeljeva pl.l6
1000 Ljubljana
tel 01 5892 332
alja.smole-gasparovic@guest.arnes.si
www.pef.uni-lj.si

Koliko vedo slovenski knjižničarji o elektronskih knjigah in v kolikšni meri jih sami uporabljajo?

2011-11-27T17:38:00.000+01:00

Pred strokovnim srečanjem Društva bibliotekarjev Ljubljana "E-knjige in slovenske knjižnice", ki je bilo 26. novembra 2011 v prostorih MKL, smo s spletno anketo zbrati nekaj osnovnih podatkov o tem, koliko slovenski knjižničarji vedo o elektronskih knjigah in v kolikšni meri jih sami tudi uporabljajo. Prva tri vprašanja so demografskega značaja (spol, starost in vrsta knjižnice, v kateri je anketiranec zaposlen).
Anketa je bila odprta od 21. do 25. novembra 2011. Zahvaljujemo se vsem, ki ste v anketi sodelovali!

Namen ankete je bil ugotoviti:

Koliko slovenski knjižničarji poznajo elektronske knjige in elektronske bralnike
V kolikšni meri in na kak način sami uporabljajo elektronske knjige in na katerih napravah
Ali čutijo potrebo po strokovnem informiranju in izobraževanju na tem področju.

Izhodiščna teza je bila, da slovenski knjižničarji premalo poznajo in premalo uporabljajo elektronske knjige, zato je strokovno informiranje in izobraževanje na tem področju potrebno.

Elektronski anketni vprašalnik je izpolnilo 134 anketirancev, vsi so odgovorili na vsa vprašanja, ker je bil vprašalnik nastavljen tako, da neoznačenih vprašanj ni dopuščal. Poleg tega je še pet anketirancev, ki niso v celoti izpolnili vprašalnika ali pa ga niso zaključili, zato jih anketa ne upošteva. Odzivnost na anketo je bila presenetljivo dobra, saj je bilo vseh 134 odgovorov zbranih v petih dneh.

1., 2. Spol in starost
Med respondenti prevladujejo ženske s 106 predstavnicami oz. 79%, moških je 28 oz. 21%.Najštevilnejša je starostna skupina od 31 do 50 let z 62%, nad 50 let je 23% respondentov in samo 15% v skupini do 30 let. Razlika med zastopanostjo žensk in moških je najbolj opazna v najmlajši skupini (1:9), v srednji skupini se zmanjša na 1:4,2 in je v najstarejši skupini samo še 1:2. Težko je reči, če je to posledica vse večje feminizacije poklica (?) ali zgolj večjega zanimanja in potrebe po izobraževanju na področju uporabe novejših elektronskih virov in s tem povezanih naprav.

Slika 1: Respondenti po spolu in starosti (absolutno število)

3. V kateri vrsti knjižnice ste zaposleni?
Pretežni del (42%) respondentov je zaposlenih v visokošolskih knjižnicah, sledi 23% iz splošnih knjižnic, 13% je NUK-ovcev, 10% iz specialnih knjižnic in samo 2% šolskih knjižničarjev. 9% respondentov ni zaposlenih v knjižnici. Velik delež udeležencev iz visokošolskih knjižnic je bil pričakovan, prijetno presenečenje so bili knjižničarji iz NUK-a, presenetljivo nizka pa je odzivnost iz specialnih knjižnic. Majhna udeležba šolskih knjižničarjev je morebiti tudi posledica slabšega obveščanja, saj za šolske knjižnice nismo uspeli dobiti e-poštnega seznama naslovov.

Slika 2: Respondenti glede na vrsto knjižnice in spol (absolutno število)

4. Koliko veste o elektronskih knjigah in njihovi uporabi?
V skladu s pričakovanji je največji in celo izenačen delež tistih, ki o elektronskih knjigah in bralnikih vedo "zelo malo" in "kar precej" (oboje 37%), sledi "dobro poznavanje" (17%), antipoda "odlično" in "skoraj nič" pa sta zopet skoraj izenačena s 5% in 4% odgovorov.

Slika 3: Koliko veste o elektronskih knjigah in njihovi uporabi? (absolutno število)

Prav tako je pričakovana razlika v poznavanju navedene problematike glede na spol in starost respondentov. Najštevilčnejša skupina z odgovorom "poznam kar precej" je glede na spol skoraj izenačena z rahlo prednostjo moških, pri "dobrem" in "odličnem" poznavanju izrazito vodijo moški, na nasprotnem koncu odgovorov "zelo malo" in "skoraj nič" pa so skoraj samo ženske. Potrjuje se teza, da se moški prej in bolje seznanjajo s tehnološkimi novostmi (ali pa, da so ženske bolj samokritične in bolj odkrito priznajo svoje nepoznavanje).

Slika 4: Koliko veste o elektronskih knjigah in njihovi uporabi? (po spolu in v odstotkih)

Večje razlike v poznavanju kaže tudi primerjava generacij, kjer je boljše poznavanje značilnost mlajše generacije in manj poznavanja starejše generacije. Proti pričakovanju je v ocenah "odlično" in "zelo dobro" srednja starostna generacija pred najmlajšo.

Slika 5: Koliko veste o elektronskih knjigah in njihovi uporabi? (po starosti in v odstotkih)

5. Uporabljate elektronske knjige?
Uporaba elektronskih knjig je še relativno nerazširjena in nepriljubljena ter ne presega ene tretjine respondentov, pri tem pa je signifikantna razlika v uporabi glede na vrsto gradiva. Knjižničarji najpogosteje posegajo po elektronskih priročnikih in najbolj kategorično zavračajo elektronsko branje leposlovja. Velik delež navaja, da se šele privajajo uporabi elektronskih knjig, kar kaže na njihovo pripravljenost, istočasno pa tudi izpostavljajo problem novosti (ki ni več novost!), ki zahteva čas in napor, morebiti tudi izobraževanje. Na to kaže tudi velik delež odgovorov "da, če ni druge možnosti", torej se lotevamo elektronske knjige v sili in takrat, ko tiskana ni na razpolago. Zaskrbljujoč je tudi delež tistih, ki za svojo ne-uporabo elektronskih knjig navajajo odgovor "ne, nimam možnosti". Žal nismo predvideli komentarja, ki bi bolje opredelil ta problem in vzroke zanj.

Slika 6: Uporabljate elektronske knjige? (v odstotkih)

6. Katere naprave uporabljate za branje elektronskih knjig?
Tradicionalni namizni računalnik in prenosnik sta še vedno najpogostejši napravi za branje elektronskih knjig, odgovori pa kažejo, da določen ne tako majhen delež respondentov teh računalnikov (več?) ne uporablja v ta namen. Občasna uporaba drugih prenosnih naprav celo nekoliko presega uporabo e-bralnikov, pogosta uporaba tabličnih računalnikov in e-bralnikov je skoraj izenačena, vendar z zelo majhnim deležem.

Slika 7: Katere naprave uporabljate za branje elektronskih knjig? (v odstotkih)

7. Uporabljate tudi elektronski bralnik? (Kindle, Nook, Bookeen, Colibri ipd.)
Uporaba elektronskih bralnikov je dokaj nerazširjena, le 20% respondentov jih uporablja, opazne pa so signifikantne razlike med moškimi in ženskami. Nepoznavanje teh naprav je med ženskami petkrat pogostejše in uporaba dvakrat manjša kot med moškimi. Presenetljivo pa je kategorično zavračanje e-bralnikov med moškimi mnogo pogostejši pojav! Pomanjkanje možnosti uporabe e-bralnikov je med spoloma izenačeno.

Slika 8: Uporabljate tudi elektronski bralnik? (Kindle, Nook, Bookeen, Colibri ipd.)
(v odstotkih po spolu)

Signifikantne razlike so med generacijami tako glede uporabe kot tudi glede nepoznavanja in/ali zavračanja teh naprav. V skladu s pričakovanji je odgovor "brez bralnika več ne morem živeti" prisoten samo pri srednji in pri mlajši generaciji in to skoraj izenačeno in v dokaj majhnem deležu (4% anketirancev v srednji generaciji in 5% pri mlajši). Pogosta uporaba bralnikov je značilnost mlajše generacije, vendar tudi pri teh še vedno ne presega 15%, nepoznavanje bralnikov pa je pri srednji generaciji zastopano pogosteje kot pri starejši. Največje nepričakovano presenečenje je kategorično zavračanje elektronskih bralnikov, ki je glede na pričakovanja "obrnjeno na glavo" – največje je pri najmlajših in najmanjše pri starejših knjižničarjih. Fenomen, ki bi ga kazalo kdaj raziskati in pojasniti, predvsem pa odpraviti razloge za taka stališča.

Slika 9: Uporabljate tudi elektronski bralnik? (Kindle, Nook, Bokeen, Colibri ipd.)
(v odstotkih po starosti)

8. Ste si kupili lasten bralnik?
Opremljenost z lastnimi bralniki je nizka in ne presega 14% anketirancev, moški jih kupujejo trikrat tako pogosto kot ženske, pri načrtovanju nakupa in razmislekih o tem pa ni velikih razlik. Zato pa ženske trikrat tako pogosto kategorično zavračajo možnost nakupa lastnega bralnika.

Slika 10: Ste si kupili lasten bralnik? (v odstotkih glede na spol)

Presenetljivo različni od pričakovanj so tudi nekateri rezultati glede na starostno skupino. Delež tistih, ki načrtujejo nakup lastnega bralnika, je največji med starejšimi in najmanjši med mladimi udeleženci ankete, prav tako tistih, ki razmišljajo o tem, da bi bralnik kupili. Prav tako je delež lastnikov bralnika med starejšimi večji, kot je to pri srednji generaciji. Presenetljivo je tudi dejstvo, da je odklonilno mnenje "Ne, mi ne pade na pamet", da bi si kupil(a) lasten bralnik, najpogostejše pri srednji generaciji in najmanj zastopano pri starejši. Zamenjava več modelov pa je pričakovano zabeležena pri mlajši (5%) in srednji generaciji (1%), pri starejši pa sploh ne.

Slika 11: Ste si kupili lasten bralnik? (v odstotkih glede na starost)

9. Se boste udeležili posvetovanja DBL "E-knjige in slovenske knjižnice" 26. novembra 2011?
Presenetilo je veliko število pozitivnih odgovorov in s tem izkazano zanimanje za dogodek in napovedano vsebino. Udeležbo na posvetu je napovedalo 53% anketirancev. Le manjši del respondentov vidi problem v tem, da je posvet organiziran v soboto in ne v službenem času (5%). Negativni odgovori so pretežno "ne utegnem" (40%) in le redkeje pomanjkanje zanimanja (2%) ali pomislek, da na posvetu ne bi izvedel nič novega (1%).

Slika 12: Se boste udeležili posvetovanja DBL "E-knjige in slovenske knjižnice"? (v odstotkih)

Rezultati ankete potrjujejo izhodiščno tezo, da slovenski knjižničarji premalo poznajo in premalo uporabljajo elektronske knjige, zato je strokovno informiranje in izobraževanje na tem področju potrebno. Pokazali so tudi signifikantne in pogosto presenetljivo nepričakovane razlike glede uporabe elektronskih knjig in bralnikov ter načina razmišljanja o tem vprašanju tako glede na spol kot tudi glede na starost respondentov.
Društvu bibliotekarjev Ljubljana zato čestitke za ustrezno izbrano tematiko strokovnega srečanja, ožjemu organizacijskemu odboru pa za izbor relevantnih in kompetentnih govorcev ter odlično izvedbo dogodka!

Na posvetu je bilo v razpravi postavljeno dokaj kritično vprašanje o uporabi elektronskih knjig glede na (slabe?) rezultate ankete, ki je bila tam zelo na kratko in samo sumarno že predstavljena. Avtor ankete in analize se s komentarjem povsem strinja in ob tem izraža resen pomislek, da je vzrok za take rezultate lahko tudi v nerazumevanju oz. različnem razumevanju poimenovanja elektronska knjiga, o čemer je bilo precej napisano že na Biblioblogu ( E-knjiga – kaj je to? in Kaj je e-knjiga in kaj to ni? pa tudi najnovejše E-bralniki niso e-knjige) in tudi na blogu Bibliotekarska terminologija ( E-knjiga in/ali digitalna knjiga?). Na vprašanje Kaj je elektronska knjiga? bo treba (tudi) v bibliotekarski stroki najti vsaj približen odgovor!

E-bralniki niso e-knjige

2011-11-25T19:36:00.001+01:00

Veliko naprav lahko uporabimo za branje e-knjig. To je lahko osebni računalnik, prenosni računalnik, tablični računalnik, mobilni telefon ali pa namenski e-bralnik. Vse te naprave lahko prikažejo vsebine s primernimi programi in zanje tudi obstajajo namenski programi večjih spletnih knjigarn (kot npr. Amazon ali Kobo). Tako lahko npr. Amazonove e-knjige berete na osebnem računalniku, tabličnem računalniku, na telefonu ali pa na e-bralniku Kindle.

Ko govorimo o e-bralnikih in e-knjigah moramo ločiti med nosilcem in vsebino. Tiskana knjiga je oboje, e-knjiga pa izgubi fizični del. Tega prevzame e-bralnik. Na enem e-bralniku imamo lahko celo knjižnico, vedno pri roki in z lično urejenim katalogom. Vendar moramo paziti, da se ne ujamemo v sistem enega samega spletnega knjigarnarja in njegovega DRM (Digital Rights Management) sistema.

Najbolj opazna naprava in tudi najbolj oglaševana je Apple iPad. Gre za tablični računalnik, ki zmore poleg prikazovanja vsebin in brskanja po spletu še marsikaj drugega. Njegov zaslon po obliki spominja na ameriški standardni list papirja (letter, evropski je A4). Ravno dovolj velik je za prikaz cele strani besedila. Apple iPad je primer, kako se lahko ujamete v sistem enega samega trgovca, saj njihove iBooks e-knjige niso prenosljive na naprave drugih proizvajalcev.

Obstajajo tudi drugi tablični računalniki z različno velikimi zasloni. Izstopajo predvsem 10" in 7" (inch) veliki zasloni. 10" se obnašajo podobno kot Apple iPad, 7" pa so že premajhni za prikazovanje celega lista besedila. To pomeni, da moramo list premikati po zaslonu, da ga lahko normalno beremo. Na teh napravah lahko namestimo poljuben program za branje e-knjig, večje spletne knjigarne pa ponujajo tudi lastne programe. Eden boljših prostih programov za branje e-knjig je Aldiko.

Veliko spletnih knjigarn ponuja svoje lastne bralnike. Poglejmo različne vrste e-bralnikov spletne knjigarne Amazon.com in pomembnejše razlike v njihovem dizajnu in namenu.

Skrajno levo je Amazonov bralnik Kindle Fire. Gre za tablični računalnik, prilagojen za pregledovanje in kupovanje Amazonovih vsebin (filmi, glasba, e-knjige, igre…). Ima barvni 7" zaslon. Razlika med e-bralnikom in multimedijsko napravo je v tip zaslona. Barvni zasloni so praviloma narejeni v tehnologiji LCD in so zato primerni za gledanje filmov in prikazovanje barvnih fotografij. Te naprave imajo zato krajši čas delovanja z enim polnjenjem baterije. Imajo lastno osvetlitev in jih lahko uporabljamo tudi v popolni temi. To je seveda priročno, vendar tudi utrujajo oči, saj ves čas svetijo v oči kot svetilka.

Napravi na sredini in na desni strani pa sta e-bralnika Kindle s črnobelimi pasivnimi zasloni. Ti zasloni so narejeni v tehnologiji Eink. Ti zasloni delujejo na isti način, kot papir, s katerega se svetloba okolice odbije v naše oko. Zato potrebujemo dovolj svetlobe ali pa luč, tako kot pri običajni knjigi. Ker nič ne sveti v oči, se te utrudijo manj oz. ravno toliko, kot bi se pri branju običajne knjige. Naprave s črnobelim zaslonom (Eink) so zato primerne za branje daljših tekstovnih besedil s preprostimi črno-belimi ilustracijami. Ker zaslon ne sveti in osveži vsebino samo takrat, ko obrnemo stran, lahko delujejo z enim polnjenjem baterije več tednov.

Druga bistvena razlika med barvnim zaslonom (LCD) in črnobelim zaslonom (Eink) se pokaže na prostem. Naslednji primer prikazuje iPad in Kindle med uporabo v parku na soncu.

Na zaslonu iPada na desni je polno odsevov in odboja svetlobe. Barvni zaslon na soncu izgubi veliko kontrasta in ga je težko brati. Kindle na desni pa s svojim pasivnim črnobelim zaslonom omogoča enako udobje branja na prostem, kot če bi brali običajno tiskano knjigo.

Na naslednji fotografiji je primerjava prikaza besedila e-bralnika in treh knjig različne kvalitete:

E-bralnik je fizični nosilec, naprava za branje vsebin. E-knjige pa so računalniške datoteke. Te so lahko preprosto besedilo ali pa bogato oblikovane vsebine s slikami. Te datoteke so lahko zaščitene z varnostnimi mehanizmi proti nelegalnemu kopiranju (DRM = Digital Rights Management).

E-bralniki lahko prikazujejo različne vrste datotek, vendar ima vsaka naprava svoj izbor podprtih tipov. Najpomembnejša tipa datotek sta Amazanov tip datoteke in datoteke Epub. Podjetje Amazon je največja spletna knjigarna na svetu z globalno distribucijo vsebin in produktov. Zato je tudi največ e-knjig na voljo prav v njihovem tipu datoteke, ki delujejo predvsem z njihovimi e-bralniki. Vendar vse te knjige niso dosegljive celemu svetu enako. Amazon geografsko omejuje dostopnost določenih naslovov, kar je na voljo v ZDA mogoče ni v Evropi in obratno.

Epub pa je odprt standard za e-knjige, ki ga je razvil International Digital Publishing Forum (IDPF).Omogoča prikaz besedil na način, ki se prilagodi velikosti zaslona, na katerm ga beremo. Mišljen je bil kot univerzalen tip datoteke za e-knjige, ki bi deloval na vseh napravah.

Poznamo pa še tretjo vrsto datoteke, ki je zelo pogosta. Gre za PDF (Portable Document File) datoteko podjetja Adobe. Namenjena je predvsem elektronski izmenjavi tiskanih dokumentov, zato vsebino prikazuje na zaslonu tako, kot bi bi bila videti natisnjena. Ta tip datoteke ni primeren za e-bralnike, a vendar je tako pogost, da ga moram omeniti.

Zato hitro pride do potrebe pretvoriti en tip datoteke v drugega. Pri pretvarjanju med tipi si lahko pomagate s programom Calibre. Ta program skrbi za vašo digitalno knjižnico in prenašanje e-knjig na vaš e-bralnik.

E-knjige lahko kupujemo v mnogih spletnih knjigarnah. Taka je npr. Ebooks.com. Obstajajo tudi spletne strani z brezplačnimi e-knjigami: Openlibrary.org, Epubbooks.com ter Guttenberg.org, Značilnost teh je, da moramo datoteko z e-knjigo sami prenesti v svojo napravo. Pri tem si najlaže pomagamo s prej omenjenim programom Calibre.

E-knjige lahko kupujemo tudi v velikih spletnih knjigarnah, kot npr. Amazon, O’reilly, Kobo itd. Te knjigarne ponujajo tudi svoje e-bralnike. Nekatere ponujajo vsebine izključno samo za svoje naprave. Običajno si odpremo račun in v katalogu izberemo želeno e-knjigo. Po plačilu se e-knjiga avtomatsko prenese na vaš e-bralnik, če ste kupili bralnik od izbrane spletne knjigarne. Npr. Amazon po nakupu avtomatsko poskrbi, da na vaš e-bralnik pošlje e-knjigo preko brezžičnega omrežja ali mobilnega omrežja.

Če povzamemo:

E-knjige lahko beremo na mobilnih napravah in osebnih računalnikih.
Najbolj udobne naprave za branje so e-bralniki zaradi svoje priročne velikosti.
Od trenutno dostopne tehnologije so za oči najbolj udobni e-bralniki s črnobelimi (Eink) zasloni.
Najbolje je kupovati e-knjige brez DRM. Take ponuja O’Reilly.
Spletne knjigarne ločimo na zaprte, ki delujejo samo s svojimi e-bralniki, in odprte, ki delujejo z vsemi e-bralniki.
Obstajajo spletne strani z brezplačnimi e-knjigami, večinoma s potečenimi avtorskimi pravicami.

Za konec pa še na komičen način razloženo, na kakšne težave lahko naletite pri vsebinah iz knjižnice, ki imajo DRM.

E-bralniki Niso E-knjige - Predstavitev

Prosto delovno mesto

2011-11-25T12:36:00.001+01:00

Centralna ekonomska knjižnica UL Ekonomska fakulteta razpisuje prosto delovno mesto bibliotekarja na izposoji za določen čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu. Prijave sprejema kadrovska služba EF do vključno 2.12.2011, nastop dela 1.1.2012.
Razpis

Kaj je e-knjiga in kaj to ni? - Mnenja bibliotekarjev

2011-11-20T22:03:00.001+01:00

V sestavku E-knjiga – kaj je to? sem pred dobrim tednom na Biblioblogu postavil za nekatere kolege kontradiktorno in provokativno tezo, da nimamo dovolj natančne in predvsem od drugih elektronskih dokumentov razločevalne definicije za elektronsko knjigo. Da imam prav, so me prepričale tudi izjave nekaterih kolegov in kolegic, češ "vsi okrog mene me prepričujejo, da je čisto vse znano in že vse povedano, pa da nima smisla imeti takega posveta (tj. »E-knjige in slovenske knjižnice«, DBL, 26.11.2011), jaz pa ne vem tega in ne vem onega . . .". Saj se spomnite dobrega starega Sherlocka? Ko je ob prižiganju pipe z nagajivim pogledom ošinil prijatelja in rekel: "Elementarno, moj dragi Watson!", se je zgodba šele začela prav zapletati!

V sestavku sem ponudil na vpogled štiri elektronske dokumente, vsi so na spletu javno in samostojno dosegljivi, in prosil bralce za enostavno oceno oz. mnenje: Da, to je elektronska knjiga; Ne, to ni elektronska knjiga; Ne vem. Ob tem pa še za kratek komentar, zakaj so se tako odločili oz. odgovorili. V desetih dneh je na anketo odgovorilo 18 bralcev (čeprav je v tem času več kot 143 različnih obiskovalcev obiskalo to objavo 177-krat in je trajal povprečni obisk več kot 3:25 minute). V nadaljevanju podajam kratek pregled zbranih odgovorov in komentarjev o posameznih dokumentih.

Open publication

Dokument A
Je to elektronska knjiga?

DA: 7
NE: 9
Ne vem: 2

Komentarji:

Publikacija
Manjkajo formalni podatki
vsebina ni "knjižna"
- knjiga mora vsebovati: naslovnico, CIP, kazalo
- velikost črk ni spremenljiva
V današnjem pojmovanju oz. široki uporabi tega pojma za marsikaj, bi se sicer s težkim srcem odločila za el. knjigo, čeprav bi tudi v tiskani obliki dokumentu A ne rekla knjiga, pač pa dokument, torej ELEKTRONSKI DOKUMENT (tiskanemu bi rekla pravzaprav drobni tisk).
Termin knjiga (tiskan ali el.) vedno razumem v povezavi z njeno vsebino (torej literarna, umetniška, znanstvena, zgodovinska, pravna...ipd. vsebina). Tudi ne bi rekla brošura (tudi po definiciji Munde brošuro razumem kot 'knjigo', a manjšo po obsegu.
Dokument nima naslovne strani in kolofona oziroma impresuma
gre za interno vsebino
premalo obsežna
Poslovnik ni knjiga
Menim, da je v eni od oblik, ki opredeljujejo elektronsko knjigo, dostopna je elektrosko, lista se ...
Ima naslov, avtorja, je zaključena celota - ima celo uporabniku (ne)prijazno listanje in pregledovanje
Je elekronska brušura, saj za knjigo vsebuje premalo strani.
Lista se, torej je knjiga :)
glede na izbrane definicije bi lahko rekla, da je to elektronska knjiga. Prevladuje sicer tehnološki vidik. Obstoječa tiskana knjiga je pripravljena s tehnologijo flipbook. Lahko jo beremo na verjetno vseh elektronskih tehnologijah. Nisem pa bila pozorna na obseg.
Poslovnik je interno gradivo, ni namenjeno širši distribuciji. Vendarle priznam - sem v dvomih...
Pri katalogizacijskem opisu bi bila vnešena kot samostojna publikacija, torej monografija. Tudi tiskana zakonodaja je obdelana kot monografija. Torej, ja je elektronska knjiga.
Samo krajši dokument . . .

Open publication

Dokument B
Je to elektronska knjiga?

DA: 13
NE: 5
Ne vem: 0

Komentarji:

niham med ni in ne
Bi šlo, formalni podatki so
- knjiga mora vsebovati: naslovnico, CIP, kazalo
- velikost črk ni spremenljiva
Je el. knjiga, čeprav je pravzaprav brošura, z vsebinsko zaključeno zgodovinsko celoto.
Ima naslovno stran in impesum
jubilejna publikacija
Ni sicer obsežna, ima pa vseeno dovolj strani, da zadosti vasaj definiciji brošure
Vsebina
Menim, da je v eni od oblik, ki opredeljujejo elektronsko knjigo, dostopna je elektrosko, lista se ...
Ima naslov, avtorja, je zaključena celota - ima celo uporabniku (ne)prijazno listanje in pregledovanje
je brušura.
Lista se, torej je knjiga :)
podobno kot po A.
Po nekaterih definicijah (kakšna naj bi bila dolžina knjige) morda sicer ne bi bila knjiga, saj obsega samo 25 strani in je torej kratka. Ima pa številčenje, in tisto, kar menim, da tudi izstopa - impresum.
Pri katalogizacijskem opisu bi bila vnešena kot samostojna publikacija, torej monografija. Torej po tej plati gledano, ja je elektronska knjiga.
Čeprav bi bila v tiskani obliki samo brošura

Dokument C
Je to elektronska knjiga?

DA: 16
NE: 1
Ne vem: 1

Komentarji:

je digitalizirana tiskana knjiga
Reprodukcija tiskane knjige na modernejšem mediju
- velikost črk ni spremenljiva
Ker gre za neko vsebino, ki je le podana v elektronski obliki (tudi tiskani bi rekla knjiga).
Ima naslovno stran in impesum (sicer tiskane izdaje)
ima dovolj strani
Ima naslovnico in v kolofonu piše, da gre za digitalno verzijo knjige
Menim, da je v eni od oblik, ki opredeljujejo elektronsko knjigo, dostopna je elektrosko, lista se ...
Ima naslov, avtorja, je zaključena celota
E-besedilo v obliki knjige, ki po svoji strukturi ( obsegu in obliki) ustreza klasični knjigi.
PDformat - ni mi všeč način nizanja strani navzdol...
Tehnologija ni najbolj posrečeno izbrana. PDF format je sicer najenostavnejša in najcenejša pretvorba nekega dokumenta, knjige, je pa za uporabnika najmanj prijazna. Obseg ustreza definiciji knjige
Čeprav gre za nekakšen poskus avtorskega dela (tudi avtor sam jo poimenuje knjiga) in daje občutek, da gre za "rokopis", ki čaka na uredniško delo - vseeno mislim, da je to e-knjiga.
Klasična elektronska knjiga, kjer sploh ni dileme. Ko bi bile vse takšne ;-)
Tipična vzporedn aizdaja tiskani knjigi

Open publication

Dokument D
Je to elektronska knjiga?

DA: 4
NE: 13
Ne vem: 1

Komentarji:

Pravilnik?
Ni formalnih podatkov
- knjiga mora vsebovati: naslovnico, CIP, kazalo
- velikost črk ni spremenljiva
Ker je podobno kot dokument A pravzaprav drobni tisk, le v elektronski obliki (pa še izrazito kratek po obsegu), bi spet rekla, da gre za el. dokument.
Nasploh pa sem mnenja, da se pojem 'el. knjiga' uporablja preširoko in za vse mogoče.
Nima naslovne strani, kolofona ali impresuma
premalo strani
etični kodeks – vsebina
Menim, da je v eni od oblik, ki opredeljujejo elektronsko knjigo, dostopna je elektrosko, lista se ...
Ima naslov, avtorja, je zaključena celota - čeprav ima le 2 dtrani - ampak dolžina mi ne gre...(Unesco definicija je za moje pojme nesmiselna - zakja pa ne bi meje postavili npr. pri 39?)
Besedilo/ pravila prenesena na splet.
Na dveh straneh? E-zloženka?
to je le digitaliziran dokument. Glede na obseg ne bi mogla trditi, da gre za knjigo.
Samo 2 strani.
Je pa samostojen elektronski dokument. Ki pa bi se v bibliografskem opisu prav tako obdelal kot monografija
Letak . . .

Iz komentarjev je jasno razvidno, kako različne kriterije in s tem seveda tudi poglede na elektronsko knjigo imamo. Upam, da bo prilika spregovoriti o teh dilemah tudi na strokovnem posvetu DBL konec tega tedna.

Sodelovanje bibliotekarjev v družbenih omrežjih

2011-11-20T12:04:00.001+01:00

Na strokovnem posvetovanju Zveze bibliotekarskih društev Slovenije Knjižnica: Odprt prostor za dialog in znanje smo skušali z anketo med udeleženci pridobiti odgovore na vprašanje Katere vire uporabljajo za svoje osebne strokovne potrebe slovenski bibliotekarji? Med približno 250 udeleženci posvetovanja je vprašalnik izpolnilo in vrnilo 53 prisotnih. Več o anketi in strukturi respondentov je bilo objavljeno v uvodnem delu prispevka Kako gledamo bibliotekarji na slovenske bibliotekarske bloge?, o drugih virih pa poročamo na Biblioblogu v nadaljevanjih - o uporabi strokovnih časopisov govori Katere slovenske strokovne časopise beremo bibliotekarji?, o bralnikih pa Koliko bibliotekarji poznajo in uporabljajo elektronske bralnike?

Na vprašanje Sodelujete v družbenih omrežjih? je odgovorilo 51 respondentov (prazen odgovor sta pustila po ena ženska in en moški). V družbenih omrežjih sodeluje 63% anketirancev, kar je nekoliko več, kot je pokazala anketa, izvedena na posvetovanju Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske knjižnice ZBDS leta 2010, rezultati pa so bili objavljeni tudi na Biblioblogu in v Knjižničarskih novicah; leta 2010 je sodelovalo v družbenih omrežjih le polovica respondentov. Tokrat 19 respondentov (37%) družbenih omrežij ne uporablja, vendar samo dva zaradi nepoznavanja, ostalih 17 v omrežjih ne sodeluje, ker jih to ne zanima. Kategorično odklanja sodelovanje v družbenih omrežjih več žensk (40%) kot moških (27%).

Sodelujete v družbenih omrežjih? (absolutno število)

Zmagovalec je seveda Facebook, ki ga uporablja 61% respondentov, delež sodelujočih je pri ženskah in pri moških povsem izenačen. Na Twitterju so ženske nekoliko manj aktivne (12% respondentk) kot moški (18% respondentov), povsem enako razmerje velja tudi za LinkedIn.

Če uporabljate Facebook - Katere od navedenih profilov zasledujete? (absolutno število)

Od aktivnih jih največ sodeluje na Facebooku (31), le tretjino toliko jih hodi na Twitter (7), profil na LinkedIn ima prav tako 7 anketirancev. Na nekaterih drugih omrežjih sodelujeta 2 anketiranca. V dveh ali več omrežjih sodeluje 23% respondentov (dva moška (18%) in 10 žensk (25%), razen ene so vse iz starostne skupine 31 do 50 let).
Ob pregledu in primerjavi odgovorov nismo znali povsem uskladiti odgovorov o sodelovanju na Facebooku (31 odgovorov "da") z odgovorom na vprašanje o ustvarjanju spletnih virov, kjer navaja lastni profil FB samo 19 respondentov.

Koliko bibliotekarji poznajo in uporabljajo elektronske bralnike?

2011-11-12T18:55:00.001+01:00

Na strokovnem posvetovanju Zveze bibliotekarskih društev Slovenije Knjižnica: Odprt prostor za dialog in znanje smo skušali z anketo med udeleženci pridobiti odgovore na vprašanje Katere vire uporabljajo za svoje osebne strokovne potrebe slovenski bibliotekarji? Med približno 250 udeleženci posvetovanja je vprašalnik izpolnilo in vrnilo 53 prisotnih. Več o anketi in strukturi respondentov je bilo objavljeno v uvodnem delu prispevka Kako gledamo bibliotekarji na slovenske bibliotekarske bloge?, o uporabi strokovnih časopisov pa govori Katere slovenske strokovne časopise beremo bibliotekarji?.

Na vprašanje Berete tudi elektronske knjige z elektronskim bralnikom (Bokeen, Kindle, Nook, Colibri ipd.)? so odgovorili vsi respondenti. Na izbiro so imeli šest odgovorov, tri nikalne (ne, ne poznam; poznam, vendar ne uporabljam; ne, nočem uporabljati) in tri potrdilne (redko, pogosto, brez njih več ne morem shajati). Presenetljivo so rezultati pri tem vprašanju zelo podobni rezultatom ankete, izvedene na posvetovanju Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske knjižnice ZBDS leta 2010, ki so bili objavljeni tudi na Biblioblogu in v Knjižničarskih novicah. Tokrat 89% respondentov ne uporablja elektronskih bralnikov (leta 2011 je bilo takih 91%, vendar ob mnogo večjem odzivu pri izpolnjevanju ankete). Le redko uporablja bralnik samo 11% anketirancev, nihče pogosto in nobenega ni, ki bi brez bralnika težko živel. 9% respondentov bralnikov ne pozna, 75% bralnike sicer pozna, vendar jih ne uporablja, 4% pa jih kategorično zavrača uporabo bralnika (po ena ženska in en moški, oba v starostni skupini nad 50 let). Tudi v tem delu so rezultati povsem primerljivi z lanskoletnimi.

Berete tudi elektronske knjige z elektronskim bralnikom? (število)

Ob analizi podatkov je postalo jasno, da sem naredil ob sestavljanju tega vprašanja metodološko napako, saj je odgovor "poznam, vendar ne uporabljam" presplošen in ne pove dovolj o nivoju poznavanja bralnikov. Ta odgovor je najbrž izbral tudi kdo, ki je le kaj malega slišal ali prebral o bralnikih.
Zaradi slabega odziva na anketo (21% udeležencev je izpolnilo in oddalo anketni list) anketa žal ne daje zanesljivih in želenih rezultatov. Pričakujem, da bomo lahko zbrali nekaj več podatkov o uporabi elektronskih knjig in bralnikov na strokovnem posvetu Društva bibliotekarjev Ljubljana »E-knjige in slovenske knjižnice«, ki bo 26. novembra v Ljubljani.

E-knjiga – kaj je to?

2011-11-10T22:10:00.024+01:00

V soboto, 26. novembra, pripravlja Društvo bibliotekarjev Ljubljana strokovno srečanje »E-knjige in slovenske knjižnice«, ki se bo, kot pravi napovednik, "dotaknilo tekočega dogajanja, problemov in dobrih praks o e-knjigah v slovenskih knjižnicah. E-knjige kot gradivo, strokovni problemi, nove priložnosti, prve prakse in pogled naprej – o tem bodo spregovorili različni udeleženci na okrogli mizi." Same zanimive teme in zagotovo tudi kompetentni govorci, zato se v napetem pričakovanju veselim predstavitev in predvsem razprav. Obetam si, da se bodo razplamtele!

K današnjemu pisanju pa me je nagnalo nekaj dosti bolj banalnega, dosti bolj elementarnega. Desetletje in več se že ukvarjamo z elektronsko knjigo, po nekaterih virih naj bi prva nastala že leta 1971 (Deklaracija o neodvisnosti ZDA), v zadnjih letih so obnorele svet, v NUK tudi že prihajajo obvezni izvodi. V vsem tem času pa se še nismo zedinili okrog tega, kaj elektronska knjiga pravzaprav je in v čem se razlikuje od drugih vrst elektronskih dokumentov. Kje se torej v primerjavi s pojmom elektronski dokument "začne in konča" elektronska knjiga? Pri tem ne mislim na datoteke formata lit, ePub, Mobipocket in podobnih, ki jih založniki prodajajo kot "knjige", ampak predvsem na množico spletnih datotek formatov MS Word, .pdf, .txt, posameznih ali povezanih spletnih strani html in šekaj, kar pogosto objavljajo tudi samozaložniki, torej avtorji sami.

Stvar je na videz zelo enostavna in kolegi mi morebiti porečete, da sem nevednež (kar zagotovo sem) ali pa, da kompliciram (o tem pa bi se dalo razpravljati). Že pogled na nekaj spletnih definicij in razlag (sami ugledni viri!) pa pokaže neenotnost in neodločnost, površnost in preveliko posplošenost definicij. Nekaj primerov razlag in definicij:

Slovenska Wikipedia: Elektronska knjiga, e-knjiga ali digitalna knjiga je knjižna publikacija, izdana v digitalni obliki, bodi samostojno, bodisi kot različica klasične tiskane knjige. Zaradi fleksibilnosti, ki jo nudi digitalni zapis vsebin, ni popolnoma jasno določeno, kaj digitalna knjiga sploh je. V začetku se je izraz »e-knjiga« uporabljal zgolj za tiskane knjige, pretvorjene v digitalni format (digitalizirane), kasneje pa se je uporaba izraza razširila tudi na digitalne zbirke informacij v drugačnih oblikah, na primer multimedijske učne pripomočke na CD-ROMih; združenje založnikov digitalnih vsebin se zato izogiba uporabi izraza »e-knjiga« in predlaga splošnejši izraz publikacija.
Angleška Wikipedia: An electronic book (also e-book, ebook, electronic book, digital book) is a book-length publication in digital form, consisting of text, images, or both, and produced on, published through, and readable on computers or other electronic devices. Sometimes the equivalent of a conventional printed book, e-books can also be born digital.
The Oxford Dictionary of English defines the e-book as "an electronic version of a printed book," but e-books can and do exist without any printed equivalent. E-books are usually read on dedicated hardware devices known as e-Readers ore-book devices. Personal computers and some mobile phones can also be used to read e-books.
The Reference Dictionary:
1. A small, portable device onto which the contents of a book in electronic format can be downloaded and read.
2. A book whose contents are in an electronic format.
Jan O. Borchers: Electronic Books: Deﬁnition, Genres, Interaction Design Patterns: Deﬁnition: Electronic Book. An electronic book, or e-book, is a portable hardware and software system that can display large quantities of readable textual information to the user, and that lets the user navigate through this information.
Britannica, Academic Edition: e-book, in full electronic book, digital file containing a body of text and images suitable for distributing electronically and displaying on-screen in a manner similar to a printed book. E-books can be created by converting a printer’s source files to formats optimized for easy downloading and on-screen reading, or they can be drawn from a database or a set of text files that were not created solely for print.

V definicijah izstopajo trije problemski sklopi:

Še vedno pogosto enako poimenovanje vsebine in bralnega pripomočka
Povezovanje tiskane publikacije z elektronsko (knjižna publikacija, izdana . . . ; an electronic version of a printed book . . . ) in zanemarjanje izvorno digitalnih dokumentov (digitally born, born digital)
Nezmožnost razlikovanja od drugih elektronskih dokumentov/publikacij.

Prvih dveh se tukaj ne bom loteval, omejil se bom na to zadnje, ki se lepo zrcali v razlagi slovenske Wikipedije " . . . združenje založnikov digitalnih vsebin se zato izogiba uporabi izraza "e-knjiga" in predlaga splošnejši izraz "publikacija". Taka rešitev seveda ni sprejemljiva, saj je pojem publikacija mnogo preobširen, zajema tudi elektronske časopise, članke . . .

Nekaj tozadevne razprave smo začeli te dni že na Facebooku, kjer se je kolega zadovoljil z razlago v angleški Wikipediji z dodatkom "In ta definicija povsem zadostuje - sploh glede na definicijo tiskane knjige...". Da to še v "papirnih" časih ni bilo tako zelo enostavno, kažejo natančne in kontrastivne definicije tiskanega gradiva, s katerimi se je ukvarjala celo svetovna organizacija UNESCO!:

UNESCO defines a book as a nonperiodicalliterary publication consisting of 49 or more pages, covers excluded. The ANSI standard includes publications of less than 49 pages that have hard covers. In order to count as a pamphlet, UNESCO requires a publication (other than a periodical) to have "at least 5 but not more than 48 pages exclusive of the cover pages"; a longer item is a book A flyer is a single page leaflet advertising a nightclub, event, service, or other activity.

In jaz vidim težave glede elektronskih dokumentov predvsem v tem grmu, saj so vse zgornje razlage elektronske knjige posplošene in namenjene laikom. Če se pogovarjamo v krogih bibliotekarske stroke, to ne zadošča. Živo se spomnim posvetovanja pred dvema ali tremi leti v Ljubljani, ko s(m)o se založniki in bibliotekarji kar javno spričkali okrog tega, kaj je in kaj ni knjiga (ja, ta stara, zaprašena tiskana knjiga!), šlo je seveda za znano nedorečenost in razlikovanje med terminologijami različnih strok, lomilo pa se je na hrbtih brošure, knjige in kartonke . . . (provokativno vprašanje za bibliotekarje: sta brušura in kartonka tudi knjigi? Kaj pa skokica (pop-up book)?). Ker se z dokumenti ukvarjamo strokovno, tudi glede njihove tipologije in razvrščanja po različnih kriterijih (ni npr. vseeno, kako bo razvrščena elektronska objava za vrednotenje v SICRIS-u!), je prav, da jih znamo prepoznati in nedvoumno okarakterizirati, torej tudi ločevati med seboj po značilnih, v naprej določenih kriterijih. Teh pa (kot kaže) nimamo. To potrjuje vzklik bibliografinje Bernarde: " . . . večji problem so elektronski zborniki, polpublikacije, interne publikacije, ..., ki se pojavljajo na tisoč različnih načinov in oblik na spletu. Kako jim slediti, kako jih zavesti v evidence, kako jih ovrednotiti v bibliotekarskem smislu? Ali glede na količino vse elektronskih medijev to sploh ima smisel? In do kolikšne mere? . . . "

Naj zaključim v prepričanju, da nimamo dovolj natančne in predvsem od drugih elektronskih dokumentov razločevalne definicije za elektronsko knjigo, še z navedkom iz Wikipedije, da je elektronska knjiga " . . . a book-length publication in digital form . . . ". Hm . . . kako dolga pa je knjiga?????

V nadaljevanju si oglejte štiri elektronske dokumente, vsi so samostojno objavljeni na spletu (torej niso del spletnih strani, časopisa, bloga ali podobnega), potem pa prosim izpolnite kratek vprašalnik in se opredelite za vsakega od štirih dokumentov – je to elektronska knjiga ali ne, in pripišite svoj komentar, zakaj ste se tako odločili (ali zakaj se niste mogli odločiti med navedenima možnostima oz. kako bi dokument poimenovali). Vprašalnik se odpre v svojem oknu na zaslonu levo zgoraj. Na koncu ne pozabite oddati vprašalnika s tipko »Finish Survey«.

Open publication	Open publication
Dokument A	Dokument B

	Open publication
Dokument C	Dokument D

Katere slovenske strokovne časopise beremo bibliotekarji?

2011-11-04T23:13:00.001+01:00

Na vprašanje Katere slovenske strokovne časopise s področja bibliotekarstva zasledujete? so odgovorili vsi respondenti. Vprašanje o strokovnih časopisih je bilo oblikovano gede na heterogeno ciljno publiko, torej knjižničarje iz vseh vrst knjižnic, zato je nabor obsegal štiri najpomembnejše naslove časopisov, ni pa zajel npr. Potujočih novice in študentskega glasila, ki izhajata neredno in sta med bibliotekarji zato tudi zelo malo znana. Primerjali smo branost tiskane in elektronske izdaje posameznega naslova, pa tudi odgovore tistih, ki berejo enakovredno obe izdaji.

Po branosti vodi tiskana izdaja revije Knjižnica, pri kateri je njena elektronska verzija samo eno tretjino toliko obiskana, tudi Knjižničarske novice, ki sledijo, so bolj brane v tiskani obliki, vendar branost elektronskih Knjižničarskih novic prekaša branost elektronske Knjižnice. Razkorak med branostjo tiskane in elektronske verzije je mnogo večji, kot je bil zabeležen z anketo med specialnimi in visokošolskimi knjižničarji v preteklem letu. Tudi Organizacija znanja je v tiskani izdaji mnogo bolj brana kot elektronska različica. Presenetljivo majhna zabeležena branost Šolske knjižnice, ki izhaja samo v tiskani obliki, je posledica majhne prisotnosti šolskih knjižničark na posvetovanju – druge knjižničarke in knjižničarji po njej bolj malo posegajo.

	Predvsem tiskana izdaja	Predvsem elektronska izdaja	Tiskana in elektronska izdaja
Knjižnica	29	10	10
Knjižnčarske novice	24	17	3
Organizacija znanja	17	7	4
Šolska knjižnica	8	/ /	/ /
drugo	0	4	3

Branost strokovnih časopisov glede na medij (absolutno število)

Branost strokovnih časopisov glede na medij (absolutno število, anketiranci so lahko označili več odgovorov)

Slovenskih strokovnih časopisov ne berejo trije anketiranci – dva moška in ena ženska. En naslov prebirajo štirje anketiranci, 15 po dva naslova, 26 tri naslove, 5 štiri naslove in samo eden vse štiri in še kaj drugega. Seznam navedenih naslovov ni zadoščal trem respondentom, ki so označili še "Drugo".

Koliko naslovov slovenskih strokovnih časopisov berete? (v odstotkih)

Zaradi slabega odziva na anketo (21% udeležencev je izpolnilo in oddalo anketni list) anketa žal ne daje zanesljivih in želenih rezultatov.

Visokošolske knjižnice - Islandija in Škotska

2011-11-04T15:29:00.000+01:00

Vabimo vas na predstavitev dveh študijskih obiskov
v visokošolskih knjižnicah Škotske in Islandije

ki bo v torek, 8. novembra 2011, od 12.00 do 14.00
v predavalnici 8 v Osrednji družboslovni knjižnici Jožeta Goričarja
na Fakulteti za družbene vede (Kardeljeva ploščad 5 v Ljubljani)

PROGRAM (od 12.00 do 14.00):

Utrecht Network Workshop for University Librarans (University of Reykjavik)
(Mirjam Kotar)

Obisk škotskih univerzitetnih knjižnic: prostori in storitve
(Peter Čerče)

Ker nas knjižničarske teme nikoli ne pustijo hladne, bo na koncu čas tudi za vprašanja, komentarje, debato.

Ker je število mest omejeno, vas prosim, da se prijavite na e-pošto: tomaz.toman@fdv.uni-lj.si

Vljudno vabljeni!

Vabi nas mag. Mirjam Kotar
predstojnica Osrednje družboslovne knjižnice Jožeta Goričarja

Elektronske knjige

2011-11-03T12:33:00.002+01:00

Društvo bibliotekarjev Ljubljana vabi na strokovno srečanje

»E-knjige in slovenske knjižnice«

Tokratno strokovno srečanje se bo dotaknilo tekočega dogajanja, problemov in dobrih praks o e-knjigah v slovenskih knjižnicah. E-knjige kot gradivo, strokovni problemi, nove priložnosti, prve prakse in pogled naprej – o tem bodo spregovorili različni udeleženci z moderatorjem Janezom Kaničem na okrogli mizi.

Program in časovni potek bo objavljen na društveni spletni strani http://www.dbl-drustvo.si.

Strokovno srečanje bo v soboto, 26. novembra 2011, s pričetkom ob 8.00 uri v večnamenski dvorani Knjižnice Otona Župančiča (MKL)(zemljevid), 3. nadstropje. Program bo zaključen do 13.00 ure.

Srečanje je brezplačno za vse prijavljene.

Prijave (ime in priimek, ustanova, e-naslov) zbiramo do zasedbe prostih mest na naslov info@dbl-drustvo.si

Za okrepčilo bo poskrbljeno.

Predlagamo, da po srečanju obiščete tudi 27. slovenski knjižni sejem (http://www.knjiznisejem.si/, 23. - 27. november 2011, od 9. do 20. ure.)

Se vidimo?

Konferenca Library 2.011

2011-11-02T15:30:00.001+01:00

Pravkar se je začela svetovna spletna konferenca Library 2.011. Zajetih je zelo veliko zanimivih prispevkov. Poteka dva dni, online, je brezplačna in dostopna na:http://www.library20.com/page/2011-conference

Ker je vodena iz Amerike, se je po našem času začela odvijati v popoldanskem času. Zagotovo boste med prispevki našli kaj koristnega tudi zase

Program prirejen za naš lokalni čas:http://www.library20.com/page/library-2-011-schedule-gmt-1-1

(Na novico nas je prijazno opozorila Andrea)

Za nami je Strokovno posvetovanje ZBDS 2011

2011-11-02T14:06:00.007+01:00

Pred dobrim tednom je Zveza bibliotekarskih društev Slovenije ob odlični organizaciji mariborskih kolegov (poudariti velja predvsem kolegice in njihovo dobro voljo pa prizadevnost!) in pomoči kopice prostovoljcev spravila pod streho svoje bienalno strokovno posvetovanje. Poleg pisanega in zanimivega programa (sedaj si že lahko tukaj ogledate tudi posamezne predstavitve predavateljev), v katerem so sodelovali tudi eminentni tuji gostje, med njimi predsednica IFLE dr. Ingrid Parent, ki ima slovenske prednike, ni manjkalo niti obilice dogodkov spremljevalnega programa. Na posebni slovesnosti je bila slavnostna podelitev stanovskih nagrad, to je Čopovih diplom in Čopovih nagrad, nagrad Kalanovega sklada in častnega članstva dolgoletnim zaslužnim sodelavcem Zveze. Na volilni skupščini ZBDS smo se zahvalili za trud dosedanjemu vodstvu in izvolili nove organe za naslednje mandatno obdobje. Tudi prilike za druženje in zabavo ni zmanjkalo, zaključek pa je bil prav po štajersko inovativen in zabaven (glej amaterski videoposnetek).

ORGANI IN DELOVNA TELESA ZBDS ZA MANDATNO OBDOBJE 2011-2013

FUNKCIJA

Predsednik ZBDS	Sabina Fras Popović
Podpredsednik ZBDS	Melita Ambrožič
Podpredsednik ZBDS	Špela Razpotnik
Strokovni tajnik ZBDS	Damjana Vovk
Blagajnik ZBDS	Polona Marinšek
Predsednik Nadzornega odbora ZBDS	Sandra Kurnik Zupanič
Član Nadzornega odbora ZBDS	Bernarda Lukanc
Član Nadzornega odbora ZBDS	Ivan Marković
Predsednik Častnega razsodišča ZBDS	Ivanka Učakar
Član Častnega razsodišča ZBDS	Primož Krivec
Član Častnega razsodišča ZBDS	Nada Bunjevac
Predsednik Sekcije za splošne knjižnice	Breda Podbrežnik
Predsednik Sekcije za visokošolske knjižnice	Hedvika Pavlica Kolman
Predsednik Sekcije za šolske knjižnice	Mirjam Klavž Dolinar
Predsednik Sekcije za specialne knjižnice	Igor Zemljič
Predsednik Sekcije za potujoče knjižnice	Tjaša Mrgole Jukič
Predsednik Sekcije za domoznanstvo in kulturno dediščino	Peter Štoka
Predsednik Sekcije za mladinsko knjižničarstvo	Maša Kodrič
Predsednik Sekcije za izobraževanje in kadre	Martina Kerec
Predsednik Sekcije za promocijo in marketing	Simona Vončina
Predsednik Sekcije študentov bibliotekarstva	Meta Eržen
Predsednik Uredniškega sveta revije Knjižnica	Gorazd Vodeb
Član Uredniškega sveta revije Knjižnica	Anka Rogina
Član Uredniškega sveta revije Knjižnica	Irena Sapač
Član Uredniškega sveta revije Knjižnica	Milanka Trušnovec
Član Uredniškega sveta revije Knjižnica	Polonca Bajt Napret
Predsednik Upravnega odbora Kalanovega sklada	Branka Kerec
Član Upravnega odbora Kalanovega sklada	Polona Cvikl
Član Upravnega odbora Kalanovega sklada	Aleš Klemen
Član Upravnega odbora Kalanovega sklada	Boris Jukić
Član Upravnega odbora Kalanovega sklada	Maja Božič
Predsednik Upravnega odbora Stepišnikovega sklada	Mojca Gomboc
Član Upravnega odbora Stepišnikovega sklada	Srečko Vrečar
Član Upravnega odbora Stepišnikovega sklada	Urška Magajne
Predsednik Komisije za Čopove diplome in priznanja	Zdenka Petermanec
Član Komisije za Čopove diplome in priznanja	Anka Rogina
Član Komisije za Čopove diplome in priznanja	Irena Sešek
Član Komisije za Čopove diplome in priznanja	Gvido Komar
Član Komisije za Čopove diplome in priznanja	Nataša Kuštrin Tušek

Izvoljenim čestitamo in jim želimo uspešno delo!

Kako gledamo bibliotekarji na slovenske bibliotekarske bloge?

2011-10-30T23:37:00.001+01:00

Pred nekaj dnevi se je zaključilo strokovno posvetovanje Zveze bibliotekarskih društev Slovenije z naslovom Knjižnica: Odprt prostor za dialog in znanje, ki je potekalo v Mariboru od 20. – 22. oktobra 2011. Med udeleženci smo skušali z anketo pridobiti odgovore na vprašanje Katere vire uporabljajo za svoje osebne strokovne potrebe slovenski bibliotekarji? Podobna anketa, izvedena na posvetovanju Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske knjižnice ZBDS leta 2010, je dala zanimive rezultate, ki so bili objavljeni tudi na Biblioblogu in v Knjižničarskih novicah, zato smo jo tokrat le nekoliko popravili in dopolnili.

Med približno 250 udeleženci posvetovanja je vprašalnik z 18 vprašanji izpolnilo in vrnilo samo 53 prisotnih (41 kolegic in 12 kolegov), zato lahko ocenimo odzivnost na anketo (21%) kot zelo slabo. Vprašalniki pogosto niso v celoti izpolnjeni ali so izpolnjeni površno in si odgovori nasprotujejo. Upam, da to ni prikaz našega odnosa do stroke, ki jo tako radi kujemo visoko v zvezde. Zaradi skromnih in nezanesljivih podatkov anketa žal ne bo mogla podati pričakovanih rezultatov.

V času pisanja prispevka še nismo razpolagali s podatki o prijavah in udeležbi, zato ne moremo podati primerjave o demografski strukturi in zaposlitvi respondentov glede na strukturo udeležencev. Med osemnajstimi vprašanji je štirinajst vezanih na navedeno problematiko uporabe z bibliotekarsko stroko povezanih virov, prva štiri vprašanji pa so demografska - spol in starostna skupina, vrsta dela in formalna izobrazba.

Med 53 respondenti je 77% bibliotekark in 23% bibliotekarjev, izrazito pa prevladujejo ženske v starostni skupini od 30 do 50 let (56% vseh respondentov oz. 73% med ženskami), v starostni skupini do 30 let so le tri ženske in nobenega moškega, nad 50 let pa 8 žensk in 4 moški, skupaj 22% respondentov. Strokovno knjižničarsko delo opravlja 73% respondentov, druga dela v knjižnici 11%, v knjižnici pa ni zaposlenih 15%. Manjši del, to je 43%, ima formalno bibliotekarsko izobrazbo, 57% pa strokovno izobrazbo drugih smeri.

Kako ocenjujete slovenske bibliotekarske bloge?
Anketiranci so lahko označili enega ali več odgovorov hkrati.

	ne poznam	so slabi in nezanimivi	so dobri in zanimivi	lahko bi jih bilo več	zapravljanje časa	bloge tudi komentiram
ženske	16	5	9	10	2	0
moški	3	1	5	1	0	1
skupaj	19	6	14	11	2	1

Tabela 1 - Kako ocenjujete slovenske bibliotekarske bloge? (Izberete lahko več odgovorov)

Relativno veliko je število tistih, ki ne poznajo nobenega slovenskega bloga (19 respondentov oz. 36%), pri čemer pa je delež nepoznavalcev manjši, kot je bil na posvetovanju pred letom dni (tam 46%). Od tistih, ki slovenske bloge poznajo, jih le 17% meni, da so slabi in nezanimivi, slaba polovica poznavalcev pa je odgovorila, da so vendarle dobri in zanimivi. Vsak peti respondent želi, da bi bilo slovenskih bibliotekarskih blogov več, dve kolegici pa menita, da je ukvarjanje z blogi le zapravljanje časa.

Kako gledajo slovenski bibliotekarji na Biblioblog in kako pogosto ga obiskujejo?
Občasno ga prebira 19 anketirancev, redno 8, komentirajo pa le trije. Pozitivnih ocen Bibliobloga je 13, negativne so štiri. Negativno so ga ocenile samo ženske (vseh starostnih skupin).

	občasno	redno	komentiram	blog je dober	blog je slab
ženske	12	6	1	8	4
moški	7	2	2	5	/
skupaj	19	8	3	13	4

Tabela 1 – Branost in ocene Bibliobloga

O pogledih anketirancev na blog Bibliotekarska terminologija pa preberite kar tam.

Kako bi odgovorilo ostalih 200 udeležencev posvetovanja, lahko samo domnevamo. Žal mi je, da odziv na anketo ni bil večji! Hvala vsem, ki ste se potrudili in sodelovali!

Strokovno posvetovanje ZBDS 2011

2011-10-10T14:55:00.000+02:00

Še dober teden nas loči od letošnjega strokovnega posvetovanja Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, ki bo od 20. do 22. oktobra v Mariboru. Ob pestrem in zanimivem strokovnem programu so organizatorji pripravili tudi bogat nabor spremljevalnih aktivnosti.

Vsem, ki boste na posvetovanju ZBDS letos prvič, je namenjeno posebno srečanje, ki bo v četrtek, 20.10 2011, ob 18. uri na knjižničarski plaži.

Prav poseben dogodek je tudi srečanje s predsednico IFLA, dr. Ingrid Parent (katere predniki so naše gore list).

V četrtek zvečer bo slavnostna podelitev stanovskih nagrad najzaslužnejšim bibliotekarkam in bibliotekarjem.

Priložnost bo tudi sodelovati na odprtih sejah izvršnih odborov posameznih sekcij. Za vas se bodo v Mariboru sestali visokošolki, mladinski, splošni in potujoči knjižničarji.

Za vse tiste, ki se zjutraj težje prebujamo, so predvidene posebne jutranje kave, ki nas bodo v družbi članov upravnega in strokovnega odbora ZBDS prebudile in razveselile.

Vaša vprašanja bodo izziv za prostovoljce, zato se obrnite nanje, če vas bo kaj zanimalo. Prepoznali jih boste takoj, saj bodo v zelenih majicah (žal so skoraj v barvah Olimpije, vijolične majice so pošle :-)

Volilna skupščina ZBDS bo v četrtek popoldne.

Organizatorji opozarjajo, naj ne pozabimo, da je potrebno v potovalko zložiti nekaj vijoličnega, nekaj svečanega, nekaj mladostnega (naš nasvet: kavbojke so zakon!) in nekaj prepoznavnega (ne pozabite na poslovne vizitke).

Program, prijavnico in informacije o nočitvah najdete na naslovu http://www.zbds-zveza.si/posvetovanje-2011.asp

Najbolj sveže novice so objavljene tudi na

Upam, da se srečamo!

Razpis kandidacijskega postopka

2011-09-26T11:36:00.000+02:00

ZVEZA BIBILIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE
Na podlagi Statuta ZBDS, Poslovnika o delu organov in delovnih teles ZBDS in
4. sklepa 2. dopisne seje Upravnega odbora ZBDS objavljamo

RAZPIS KANDIDACIJSKEGA POSTOPKA

ZA ČLANE ORGANOV IN DELOVNIH TELES ZBDS
ZA MANDATNO OBDOBJE 2011-2013

V kandidacijskem postopku se kandidira kandidate za naslednje funkcije:

predsednik ZBDS
(dva) podpredsednika ZBDS
strokovni tajnik ZBDS
blagajnik ZBDS
predsednik nadzornega odbora ZBDS
(dva) člana nadzornega odbora ZBDS
predsednik častnega razsodišča ZBDS
(dva) člana častnega razsodišča ZBDS
predsednik Sekcije za splošne knjižnice
predsednik Sekcije za potujoče knjižnice
predsednik Sekcije za visokošolske knjižnice
predsednik Sekcije za šolske knjižnice
predsednik Sekcije za specialne knjižnice
predsednik Sekcije študentov bibliotekarstva
predsednik Sekcije za domoznanstvo in kulturno dediščino
predsednik Sekcije za mladinsko knjižničarstvo
predsednik Sekcije za izobraževanje in kadre
predsednik Sekcije za promocijo in marketing
predsednik Uredniškega sveta revije Knjižnica
(štiri) člane Uredniškega sveta revije Knjižnica
predsednik Upravnega odbora Kalanovega sklada
(štiri) člane Upravnega odbora Kalanovega sklada
predsednik Upravnega odbora Stepišnikovega sklada
(štiri) člane Upravnega odbora Stepišnikovega sklada
predsednik Komisije za Čopove diplome in Čopova priznanja
(štiri) člane Komisije za Čopove diplome in Čopova priznanja

Kandidacijski postopek vodi in izvaja Upravni odbor ZBDS.

Kandidate kandidirajo redni člani ZBDS. Kandidati morajo biti potrjeni s strani izvršilnih organov rednih članov ZBDS in se morajo s kandidaturo strinjati.

Kandidira lahko tudi posameznik, ki dobi pisno podporo najmanj polovice vseh članov Upravnega odbora ZBDS.

Kandidati morajo biti člani enega od rednih članov ZBDS.

Od kandidatov se pričakuje, da bodo v primeru izvolitve aktivno delovali v organih in delovnih telesih ZBDS ter da bodo v polni meri odgovorni za opravljanje funkcije.

Posamezni kandidat je lahko kandidiran največ za dve funkciji.

Kandidacijski postopek poteka od 7. 9. do 5. 10. 2011. Kandidature se podajo na obrazcih, ki so priloga razpisa.

Priloge:

Obrazec 1 - Kandidatura za organe in delovna telesa ZBDS v mandatnem obdobju 2011-2013 (redni člani ZBDS)
Obrazec 2 - Kandidatura za organe in delovna telesa ZBDS v mandatnem obdobju 2011-2013 (posamezniki)
Obrazec 3 - Podpora kandidatu za organe in delovna telesa ZBDS v mandatnem obdobju 2011-2013 (posamezniki)
Obrazec 4 - Izjava kandidata
Obrazec 5 - Biografija kandidata
Izpolnjene obrazce pošljite najkasneje do 5. oktobra 2011 na naslov:
ZBDS, Polona Marinšek, Turjaška 1, 1000 Ljubljana

DZ zavrnil prvo novelo zakona o knjižničarstvu

2011-09-22T09:58:00.001+02:00

Poslanci so na današnji seji državnega zbora z 53 glasovi za in 14 glasovi proti izglasovali sklep, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o knjižničarstvu ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog novele je v obravnavo po skrajšanem postopku vložila skupina poslancev s prvopodpisanim nepovezanim poslancem Francem Žnidaršičem.

Podporo je predlagani noveli zakona odrekel tudi državnozborski odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino, ki je, kot je na današnji seji državnega zbora povedala predsednica odbora Majda Potrata, sprejel sklep, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Pripravljen je namreč še en predlog novele omenjenega zakona, ki ga je vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Silvo Črnugelj (SD), ki poleg volonterskega opravljanja pripravništva kandidatom za opravljanje bibliotekarskega izpita, ki je bistvo danes obravnavanega predloga novele zakona, predvideva še nekaj drugih sprememb zakona o knjižničarstvu.

Z uvedbo volonterskega pripravništva želijo predlagatelji novele zakona zmanjšati število brezposelnih, zmanjšati stroške Zavoda za zaposlovanje, zmanjšati stroške Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter povečati vključenost v proces dela, izobraževanja in usposabljanja za samostojno strokovno opravljanje dela, so zapisali.

Novica STA, 21. september 2011

Novice EBLIDA

2011-08-09T09:28:00.003+02:00

Izšla je nova številka novic EBLIDA (European Bureau of Library, Information and Documentation Associations) številka 07-08 (julij-avgust, 2011), ki so dostopne na:http://www.eblida.org/uploads/eblida/1/Newsletter_07_08_July-August2011.pdf

Vsebina številke 07-08:

Uvodnik predsednika
EBLIDA razpisi za delo
Novice: EU
Novice: EBLIDA in Evropa
EBLIDA dejavnosti
EBLIDA kdo je kdo - to je novost. Prosimo člane, da pošljejo enostransko predstavitev (največ 500 besed) njihove skupine, položaja njihove države v Evropi, njihovo strategijo. Slike in zemljevidi so zelo zaželjeni.
Dogodki in datum

Drugi prispevki za EBLIDA novice so zaželjeni!

Razpis za delo na sedežu EBLIDA
Iščemo ambicioznega mlajšega knjižničarja, ki ima malo izkušenj v knjižnicah ali knjižničnih organizacijah, obvlada komunikacijska orodja in se zanima za vstop v evropski knjižnični svet ter za povečanje števila strokovnih kontaktov.

Delo je raznoliko in zahtevno in tako direktor z veseljem vzpodbuja dobre kandidate z različnimi izhodišči ali znanji, da skupaj razpravljajo o možnostih sodelovanja.

EBLIDA želi zaposliti novega pomočnika najkasneje do oktobra 2011. Rok za oddajo prijav je 9. 9. Služba je na voljo v Haagu, Nizozemska. Podrobnosti o delovnem mestu in načinu prijave so na voljo na:
http://www.eblida.org/index.php?page=vacancies

Hvaležni bi bili, če lahko čimbolj razširite novice o tem delovnem mestu, da bi dosegli največ ljudi. Prosimo vas, da motivirate možne mlajše kandidate in jih vzpodbudite, da se prijavijo na to razburljivo priložnost.

Združenje splošnih knjižnic

2011-07-18T22:19:00.001+02:00

Združenje splošnih knjižnic je organizacija, ki povezuje slovenske splošne knjižnice in zastopa njihove interese na področju politik, strategij in upravljanja. Članice združenja so vse slovenske splošne knjižnice, združenje samo pa je naslednik Zveze splošnih knjižnic, ki se je leta 2009 preimenovala v Združenje. Združenje ima sedež na Škrabčevem trgu 21, v Ribnici, njegova predsednica pa je Vesna Horžen.
Združenje povezuje splošne knjižnice in si prizadeva, da se v slovenskem prostoru razvija in
poenoti doktrina delovanja knjižnic in knjižni no informacijskega sistema ter se zavzema
za pravno, socialno in statusno varstvo pravic direktoric in direktorjev splošnih knjižnic.

Naloge Združenja splošnih knjižnic so:
- oblikovanje nacionalnih, globalnih, kulturno politi nih opredelitev na podro ju splošnih
knjižnic
- sodelovanje s pristojnim ministrstvom in upravnimi organi Republike Slovenije pri
oblikovanju politike za področje knjižnic in knjižni no informacijskega sistema
- sodelovanje pri oblikovanju strokovnih stališč in oblikovanju knjižni čno informativne
zakonodaje in podzakonskih aktov
- spremljanje izvajanja knjižni čno informacijske zakonodaje in podzakonskih aktov
- spremljanje izpolnjevanja normativov in standardov splošnih knjižnic
- spremljanje statusne problematike splošnih knjižnic
- spremljanje razvoja splošnih knjižnic
- uveljavljanje ustreznega vrednotenja knjižni čarskega dela
- sodelovanje z NUK in IZUM
- uvajanje in uveljavljanje standardov IFLA pri delu splošnih knjižnic
- spremljanje financiranja splošnih knjižnic
- uveljavljanje skupnih interesov splošnih knjižnic do države in lokalnih skupnosti ter
prizadevanje za partnersko sodelovanje z njihovimi predstavniki
- skrb za informiranje o stališč ih, mnenjih in predlogih Združenja in njegovih članov s
področja knjižnično informacijske dejavnosti
- prizadevanje za uveljavitev avtonomnega statusa direktoric in direktorjev splošnih
knjižnic v razmerju do ostalih zaposlenih v knjižnicah in do ustanoviteljev splošnih
knjižnic
- prizadevanje za ustrezen pravni, socialni in statusni položaj direktoric in direktorjev
splošnih knjižnic
-druge naloge, ki jih združenje določi na letnem zboru v okviru navedenih ciljev in nalog.

Na območju 210 slovenskih občin deluje 58 splošnih knjižnic z 273 izposojevališči in 12 bibliobusov, ki se ustavljajo na 663 postajališčih v 584 krajih. V njih je včlanjeno preko pol milijona prebivalcev Slovenije, ki si v povpečju izposodijo 12 enot gradiva na leto.

Vir zemljevida - Združenje splošnih knjižnic

Na spletni stran Združenja je preko zemljevida lepo predstavljena mreža splošnih knjižnic in seznam z dostopom do njihovih spletnih strani. Dobro je tudi vedeti, da iz tega naslova lahko spremljamo seznam prireditev v knjižnicah, ki zajemamjo tako delavnice, festivale, filmske in gledališke dogodke, literarne večere, kakor tudi konference, predavanja, tečaje in razstave. Posebej so izpostavljeni otroci in mladina. Pod zavihkom zakonodaja najdemo povezave do zakonov, pravilnikov in ostalih predpisov. Do statističnih podatkov pa lahko dostopamo preko povezave, ki nas vodi na spletno stran Centra za razvoj knjižnic (CeZar)

Spletna stran sama je vizualno enostavno, a lično zasnovana ter nudi preprosto navigacijo preko zanimivih povezav.

Mislim, da je sodelovanje knjižnic med seboj tudi v smislu povezovanja v združenja še kako pomembno, a moramo pri tem doseči določeno stopnjo aktivnosti in razmišljati predvsem v smeri tega, kaj lahko sami naredimo za stroko in ne obratno.

V pripravi Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu ali Zakaj besede transparentnost ni v našem bibliotekarskem slovarju

2011-06-30T13:41:00.000+02:00

Čedalje bolj se dozdeva, da tudi stvari v slovenskemu knjižničarstvu niso imune na negativne vplive slovenske družbe in politike dandanes na splošno. Podobna zgodba se je sicer pojavila že novembra 2008, ko je bil sprejet Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo brez vednosti širše strokovne javnosti (mimogrede - Ustavno sodišče RS je 13. januarja 2011 presojalo in ugodilo zahtevi ter precej določil pravilnika razveljavilo..)

17. 6. in 21.6. sta bila v proceduro v Državnem zboru vložena dva podobna predloga Zakona o dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu. Prvega ZKnj-1A je predlagala skupina 11 poslancev s prvopodpisanim mag. Franc Žnidaršičem. Drugega ZKnj-1B pa je predlagala skupina 19 poslancev s prvopodpisano Silvo Črnugelj.

Oba dokumenta bomo natančno interpretirali in povzeli, vam pa prepustili končno sodbo.

Predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu se dotika 3 pomembnih elementov:

- volontersko pripravništvo;
- licenc za katalogizacijo;
- neskladja v sestavi organa upravljanja knjižničnega informacijskega servisa in birokratskih ovir pri sprejemanju letnih finančnih načrtov nacionalne knjižnice in knjižničnega informacijskega servisa.

ZKnj-1A govori predvsem o volonterskem pripravništvu. Podpisani predlagajo, da naj se predlog zakona obravnava v skrajšanem postopku, saj naj bi šlo za manj zahtevno spremembo zakona (ki pa prinese težke posledice) - kandidatom za opravljanje bibliotekarskega izpita se najomogoči brezplačno (volontersko) opravljanje pripravništva.

Tu smo precej na spolzkih tleh. Volonterskega pripravništva (takšna oblika je sicer dopustna in je zavedena v Zakonu o delovnih razmerjih v slavnem 124.členu) v Evropi ne poznajo (to priznavajo tudi v predlogu zakona) - poznajo pa seveda (kot tudi pri nas) volonterstvo in pa pripravništvo. Pojma sta si namreč popolnoma različna in tako sta tudi definirana. Prepričani smo, da bo šel ta združeni pojem "volonterskega pripravništva" po poti "zaposlitve za določen čas", ki je bila v slovenskem prostoru zamišljena kot oblika zaposlitve, ki bo v uporabi izjemoma, dejstvo pa je, da je tovrstna oblika zaposlitve danes pravzaprav najpogostejša.

Ponovimo preprosto logiko: Če hočete delati v knjižnici, morate imeti v določenem času opravljen bibliotekarski izpit. POGOJ za opravljanje bibliotekarskega izpita je opravljeno pripravništvo. Pripravništvo opravimo tako, da delamo v knjižnici kot A) zaposleni za nedoločen čas B) zaposleni za določen čas C)volunterski pripravniki. Pogoja A in B sta lahko izpolnjena v izjemno redkih primerih, saj knjižnica na takšen način ponavadi le nadomesti delovno mesto, ki je bilo izpraznjeno zaradi upokojitve nekoga ali pa zaradi tega, ker je nekdo odšel na novo delovno mesto. Pogoja A in B pa sta seveda malokrat izpolnjena zaradi dejstva, da knjižnice praktično nikoli ne jemljejo oseb, ki nimajo opravljenega bibliotekarskega izpita (že opravljenega pripravništva...). Ostane seveda le pogoj C. Nekdo bo torej lahko začel delati v knjižnici, ŠELE potem ko bo med 9 in 15 mesecev (minimum in maksimum opravljenega pripravništva) delal praktično
zastonj.

V ZKnj-1A je od 17 strani 6 prepisanih (z navedbo vira) iz spletnih strani NUK-a o pogojih bibliotekarskega izpita, kaj mora vsebovati prijava ipd. Zanimivo je seveda gradivo za pripravo na bibliotekarski izpit, kjer lahko najdemo v 80% gradivo zaposlenih v NUK (izven NUK-a je očitno malo strokovnjakov iz knjižničarskega področja..).

Na str. 10 je zanimiv sestavek, ki pravi:"...Priprava na bibliotekarski izpit predstavlja obsežno področje, zato je zahteva, da kandidati za pristop k izpitu opravijo tudi predpisano število ur dela v knjižnici, upravičena. Glede na možnosti zaposlovanja, ki so omejene, pa veliko nezaposlenih, ki nameravajo opraviti strokovni bibliotekarski izpit, želi delo v knjižnici opravljati tudi brezplačno, torej z volonterskim pripravništvom...". Kot prvo, razlago relacije med obsežnim področjem in predpisanim številom ur nisem še nikjer zasledil. Je pač arbitrarno določena. Še manj je dokazana relacija med kvazi-usposobljenostjo kandidata v tem času in opravljenim strokovnim izpitom. Res je tragikomično, da morajo celo študenti bibliotekarstva opravljati izpit iz snovi, za katero so vsaj 4 leta gulili klopi (res pa je tudi, da je na tem izpitu nekaj področij, ki se jih na faksu ne uči, bi se jih pa moralo...). To, da si nezaposleni želijo delati brezplačno, je tudi cvetka, vredna vse pozornosti. Resnica je namreč ta, da jih bo 90% (pa naj še jaz določim neko arbitrarno vrednost) tudi po opravljenem volonterskem pripravništvu še vedno nezaposlena - tudi zaradi načinov zaposlovanja v knjižnicah.

Veliki finale pa se pravzaprav začne na strani 11 in nadaljuje do strani 13. Govora je namreč o razlogih za sprejem zakona. Ne bi navajal vseh, naj omenim le: intenzivno aktivnost na intelektualnem področju posameznika, krepi samozaupanje in samospoštovanje, povečuje konkurenčnost diplomantov ob iskanju zaposlitve... Verjetno so pozabili omeniti, da pozitivno vpliva tudi na višino CO2 v ozračju...

In še več (str.13)! "...Pozitivni rezultati uvedbe volonterskega pripravništva na področju knjižnične dejavnosti bi se lahko odrazili tudi v izboljševanju bralne kulture v Sloveniji in posledično k boljšim poslovnim rezultatom podjetij, ki se v Sloveniji ukvarjajo s publicistično dejavnostjo..." Da ne omenimo, da se bodo začeli dogajati statistični čudeži - knjižnica bo namreč z 0 FTE opravila delo 1 FTE!

ZKnj-1B pa je malce bolj prikrit predlog. Na enem mestu skuša "popraviti" nekatere postavke Zakona o knjižničarstvu. Po našem mnenju skuša namreč zaobiti razsodbo Ustavnega sodišča pri razveljavljanju licenc za katalogizacijo in na hitro odpraviti "neskladja" pri sestavi organov upravljanja - problematike volonterskega pripravništva pa tako ali tako ne jemljejo resno in je po tej verziji že skoraj sprejeta.

Strinjam se, da je dobro, da obstaja možnost, da se licenca za katalogizacijo prekine oziroma še boljše - zamrzne. Definitivno pa se ne strinjam z načinom na katerega so bile licence odvzete. V predlogu pišejo, da "...sedaj knjižnični informacijski servis nima več mehanizma, s katerim bi lahko imetnikom licenc z neustrezno usposobljenostjo za vzajemno katalogizacijo (tudi takšnim, ki le tu in tam kreirajo kakšen zapis ali pa so to počeli nekoč) odvzame pooblastila za kreiranje bibliografskih zapisov. S tem je poklic katalogizatorja povsem razvrednoten, že tako kritična kakovost zapisov, ki se iz vzajemne baze podatkov prenašajo tudi v druge sisteme v mreži COBISS.net in v svetovni katalog WorldCat, pa vedno bolj ogrožena..."

Nekaj strnjenih opazk:

- Katalogizator ni poklic ampak sistematizirano delovno mesto (Ali obstaja poklic izposojevalca gradiva?).
- Ali si katalogizator ali pa nisi - katalogiziranih 5 oziroma 500 zapisov tega ne spremenijo (razlika je le v "usposobljenosti" katalogizatorja).
- Katalogizator je nedvoumno izjemno pomembno usposobljen posameznik in zelo pomemben člen v knjižničarstvu - prav zaradi tega se mi zdi naravnost hinavsko, da so se včasih licence podeljevale kot po tekočem traku, sedaj pa bi se sklicevali na neustrezno usposobljenost, za katero izobraževanja skrbi prav knjižnični informacijski sistem!
- Kakovost zapisov ni kritična - za svetovni trg oziroma za mnogo vrst slovenskih knjižnic, je pa kritična za našo, v sodobnem času popolnoma preobširno in prezahtevno katalogizacijo in za nacionalno bibliografijo (npr. o paketnem vnosu knjig se pogovarjamo šele eno leto!!).

O neskladjih pri sestavi organov pa na tem mestu ne bi govoril, saj gre precej bolj za politično vprašanje, kot strokovno.

p.s. O tej problematiki so se oglasili tudi v sindikatu GLOSA, kjer pozivajo, da se omenjenega predloga NE podpre!

Prešernovo mesto se lahko pohvali z novo knjižnico

2011-06-30T10:29:00.000+02:00

V prostorih nekdanje stavbe Globusa v Kranju so s simboličnim prenosom knjig odprli novo mestno knjižnico

Osrednja knjižnica Kranj je splošna knjižnica, ki deluje na območju Mestne občine Kranj ter sosednjih občin Cerklje na Gorenjskem, Jezersko, Naklo, Preddvor in Šenčur. Zbira, hrani, strokovno obdeluje in daje v uporabo raznovrstno knjižnično gradivo – od knjig in časopisov do glasbenih zgoščenk in filmskih DVD-jev, omogoča pa tudi dostop do različnih zbirk podatkov na internetu. Svojim obiskovalcem nudi informacije, omogoča učenje in študij, spodbuja vseživljenjsko izobraževanje, ustvarjalnost in bralno kulturo ter tako vpliva na osebnostno rast in kakovost življenja prebivalcev vasi, mest in pokrajine.

Osrednja knjižnica Kranj je zadnja desetletja delovala v ločenih oddelkih na različnih lokacijah, konec leta 2005 pa se je mestna občina Kranj odločila skupne prostore knjižnice zagotoviti prek javnega razpisa. V letu 2006 je bila sprejeta odločitev, da se bo nova knjižnica nahajala v prenovljeni stavbi nekdanje veleblagovnice Globus.

Na površini skoraj 5.400 kvadratnih metrov knjižničnih prostorov je tako včeraj zaživela ena najsodobnejših knjižnic v Sloveniji, ki bo z novo opremo 24 ur na dan omogočala v celoti avtomatizirano izposojo in vračilo knjig na avtomatih. Kranjčani pa bodo po več desetletjih imeli prost dostop do okrog 300.000 enot knjižničnega gradiva.

Knjižnica je prva v Sloveniji, ki bo v celoti vzpostavila samopostrežni sistem izposoje in vračila gradiva. S 24-urnim servisom bodo poskušali zmanjšati število in čas zamud, saj je kljub dodatnemu odhodku Mestne občine Kranj bolje, če so knjige v knjižnico pravočasno vrnjene. Gre za preprosto računico – ali knjige predolgo ležijo doma in se mora posledično dostop do knjig povečati z večjim nakupom knjig, ali pa je ta dostop zagotovljen s pravočasnim vračanjem.

Namesto klasičnega razvrščanja gradiva po sistemu UDK, ki je za uporabnike zahtevnejši, so se odločili za uvedbo enostavnega sistema pojmovnega označevanja (npr. namesto oznake 159.9 bo na policah oznaka psihologija).

V knjižnici je 43 zaposlenih in en javni delavec, novi prostori pa bodo poleg izposoje knjižničnega gradiva namenjeni tudi kulturnemu in izobraževalnemu dogajanju v središču mesta. V pritličju bo obiskovalcem namreč na voljo dostop na svetovni splet, v prvem nadstropju multimedijske prostore, otroški oddelek in večnamensko dvorano s prevajalskimi kabinami, v tretjem nadstropju pa poleg različnih knjižničnih oddelkov posebne zbirke in individualne študijske celice.

Predvidena uporaba površin, namenjenih dejavnosti knjižnice:

Klet: skladišče knjižničnega gradiva, manjše skladišče tehničnega materiala in opreme, skladišče gradiva potujoče knjižnice s pisarno.

Pritličje: vhodna avla z razstavnim prostorom, čitalnica časopisov in revij splošnih vsebin, samopostrežna izposoja in vračilo gradiva, informacije, internet.

Prvo nadstropje: mladinska soba, oddelek za odrasle - območje "Družba in umetnost" - glasba in film, soba za poslušanje glasbe, soba za ogled filmov, večnamenska dvorana s prevajalskimi kabinami, skladišče dvorane, otroški oddelek z računalniško učilnico za otroke, večnamensko sobo za ustvarjalne delavnice, pravljično sobo in skladiščem.

Drugo nadstropje: oddelek za odrasle, območje "Vseved", "Zdravje in prosti čas", "Narava in tehnika", "Književnost in jeziki", "Družba in umetnost" , računalniška učilnica za odrasle, študijska čitalnica, posebne zbirke (domoznanstvo, starine, bibliofilska zbirka), individualne študijske celice, skladišče, prostori za upravo in strokovne službe.

Knjižnica bo delovala istočasno kot kulturno, izobraževalno, informacijsko, komunikacijsko in predvsem družabno središče. Povedano v prispodobi: nova Osrednja knjižnica Kranj bo dnevna soba mesta Kranj.

Vir:

- http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kranj-dobil-eno-najsodobnejsih-knjiznic-v-sloveniji/260862
- http://www.kranj.si/povezava.aspx?pid=1095

V pripravi nov Pravilnik o bibliotekarskemu izpitu - oddaja pripomb do 11.7.2011

2011-06-24T15:09:00.000+02:00

Nekatere stvari so preprosto preveč pomembne, da bi bile prezrte. Trenutno veljavni pravilnik o bibliotekarskem izpitu je iz leta 1980 (Samoupravnem sporazumu o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke, Ur. l. SRS, 1980, št. 30), tako da je bil več kot skrajni čas za revizijo. Takšen dokument se ne pripravlja iz danes na jutri, tako da nam je izjemno čudno, da se o tem ni govorilo že prej in da v pripravo le tega ni bila vključena širše zainteresirana knjižničarska javnost. Nov Pravilnik o bibliotekarskemu izpitu je namreč dokončan in je dostopen na spletnih straneh Državnega portala Republike Slovenije.

Vse, ki nas berete, naprošamo, da si Pravilnik dobro preberete in podate vaše komentarje in pripombe.

Rok za oddajo komentarjev je 11.7.2011.

Informacijska pismenost v visokem šolstvu - Zaključki in priporočila

2011-06-23T23:31:00.002+02:00

Strokovno srečanje Informacijska pismenost v visokem šolstvu
Ljubljana,16. junij 2011

Zaključki in priporočila

Usposabljanje za vseživljenjsko učenje postaja osrednje poslanstvo visokošolskih institucij. Visoke šole in univerze zagotavljajo posamezniku spodbudno aktivno okolje, da se nauči učiti se, da razvija svojo ustvarjalnost in intelektualne zmožnosti sklepanja in kritičnega razmišljanja. To mu omogoča, da lahko nenehno napreduje na svoji življenjski poti kot informiran državljan in član skupnosti.

Zmožnosti informacijske pismenosti razširijo učenje preko meja formalnih učilnic, posameznik je sposoben z znanjem za raziskovalno delo s primarnimi viri in kritično analizo sekundarnih virov sam usmerjati svoja raziskovanja, s tem pa postane tudi bolj odgovoren na vseh področjih svojega delovanja. Informacijska pismenost poveča njegove zmožnosti za vrednotenje, upravljanje in uporabo informacij.

Ali se v Sloveniji zavedamo pomena informacijske pismenosti kot pomembne kompetence visokošolskega diplomanta, informiranega državljana in člana skupnosti?

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije 16. junija 2011 na Biotehniški fakulteti organizirala strokovno srečanje z naslovom Informacijska pismenost v visokem šolstvu. Udeležence so nagovorili prof. dr. Mihael Jožef Toman, dekan Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Stojan Sorčan, generalni direktor Direktorata za visoko šolstvo Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ter prof. dr. Karin Stana-Kleinschek, v.d. prorektorice Univerze v Mariboru za raziskovalno dejavnost. Poudarili so pomen informacijske pismenosti, ki je predpogoj za inovativno družbo, uspeh naroda in države ter pomaga pri dvigu kakovosti programov visokega šolstva. Tako kot je v tujini informacijska pismenost pomemben, strateško zastavljen cilj na znanih in pomembnih univerzah, je potrebno tudi v Sloveniji povezati deležnike v pedagoškem procesu, ki bodo vplivali na pospešeni prenos znanj informacijske pismenosti.

Strokovnjaki s področja informacijskega opismenjevanja ter udeleženci srečanja so v referatih ter razpravi ugotavljali, da se informacijsko opismenjevanje v slovenskem visokošolskem prostoru uveljavlja prepočasi, nesistematično in fakultativno.

Uveljavljanje informacijske pismenosti kot pomembnega učnega izida visokošolskega izobraževanja mora temeljiti na dolgoročnem strateškem pristopu, ki obsega:

analize stanja (ocene okolja),
oblikovanje ključnih strateških dokumentov in pristopov za razvijanje
informacijske pismenosti,
razvijanje strateških partnerstev,
analize potrebnih virov.

Na strokovnem srečanju je bil predstavljen dokument Merila in kazalci informacijske pismenosti v visokem šolstvu, ki ga je izdala Zveza bibliotekarskih društev. Merila in kazalci informacijske pismenosti v visokem šolstvu predstavljajo osnovo za sistematično uveljavljanje informacijske pismenosti v visokošolskih študijskih programih.

Na osnovi ugotovitev strokovnega srečanje predlagamo:

Merila informacijske pismenosti se naj vključijo kot generične kompetence v opisnike znanj, veščin in kompetenc nacionalnega ogrodja kvalifikacij. Osnovno raven informacijske pismenosti, ki je vključena na ravni 5, bi bilo potrebno nadgraditi z zahtevnejšimi elementi informacijske pismenosti na višjih ravneh. Pri tem je treba izpostaviti kritično vrednotenje informacij in informacijskih virov ter razumevanje in upoštevanje ekonomskih, pravnih, družbenih in etičnih vidikov pridobivanja in uporabe informacij.
Visokošolski zavodi morajo vključiti informacijsko opismenjevanje v strateške dokumente, v merila kakovosti visokošolskega zavoda, v oblikovanje in izboljševanje študijskih programov ter v procese zagotavljanja pedagoške odličnosti. Pri tem je izredno pomembno, da se tudi pedagoški delavci celovito seznanijo s koncepti in standardi informacijske pismenosti.
Za uveljavljanje IP so odgovorni pedagogi, študenti, raziskovalci, knjižničarji in druge službe na visokošolskem zavodu (karierni centri, centri za vseživljenjsko izobraževanje, službe za študijske zadeve), zato se naj medsebojno povezujejo in razvijajo strateška sodelovanja.
Vodstvo visokošolskih ustanov mora spodbuditi sodelovanje med pedagogi in visokošolskimi knjižničarji pri razvoju in izvajanju učnih načrtov, da bi vključevali elemente informacijske pismenosti (problemsko učenje) in ocenjevanje njihovega razvijanja.
Takoj je potrebno razviti in okrepiti formalne in neformalne načine izobraževanja izobraževalcev (pedagogov in knjižničarjev) na področjih informacijske pismenosti, visokošolske didaktike, komunikacijskih spretnosti, uporabe IKT…
Spodbujati je potrebno sodelovanje izobraževalcev pri razvijanju vzorčnih modelov (e-učilnica, portal e-gradiv…) po načelu odprtega dostopa.
Za učinkovito uveljavljanje informacijskega opismenjevanja je nujno krepiti promocijske aktivnosti med študenti, pedagogi, knjižničarji in drugimi deležniki v visokošolskem prostoru ter širše.

Dodatne informacije:

Mag. Karmen Stopar	Mag. Mirjam Kotar
INDOK Oddelka za agronomijo	Predstojnica Osrednje družboslovne knjižnice Jožeta Goričarja
Biotehniška fakulteta	Fakulteta za družbene vede
Univerza v Ljubljani	Univerza v Ljubljani
Tel: 01/3203160	Tel: 01/5805 157
Mail: karmen.stopar@bf.uni-lj.si	Mail: mirjam.kotar@fdv.uni-lj.si

Restitucija

2011-06-09T19:53:00.004+02:00

Restitucija je termin mednarodnega prava, s katerim se bibliotekarji nekoliko več srečujemo šele kakšno desetletje. Gre za povrnitev predvsem v vojnah zaplenjenih predmetov kulturne in umetniške vrednosti, pogosto velikih količin dragocenih knjig in dokumentov, med njimi tudi inkunabul in srednjeveških rokopisov. V preteklosti je bila restitucija le redko predmet mednarodnih in bilateralnih pogajanj, zmagovalec je bil pač zmagovalec in si je lastil vse pravice, kolonialni gospod pa prav tako. Saj vemo, kako in od kod so se v zadnjih stoletjih napolnili z dragocenostmi najslavnejši muzeji in galerije. Po odmrznitvah hladne vojne, padcu železne zavese in Berlinskega zidu so ob vse boljšem mednarodnem sodelovanju in poskusih sprave med nekdanjimi sovražniki prišla skoraj čisto na koncu na pogajalsko mizo tudi vprašanja vračanja zaplenjene kulture in umetnosti. Tudi najbolj divji zavojevalci in uničevalci so znali prepoznavati vrednost in lepoto vsebine muzejev, galerij, kjižnic - nacionalnih in univerzitetnih, cerkvenih in samostanskih, pogosto tudi privatnih, največ judovskih. Izpraznili so jih in odpeljali s seboj, marsikaj je bilo namerno ali zaradi neugodnih prilik uničenega ali izgubljenega, mnogo pa se je na srečo vendarle obdržalo v muzejih, galerijah, knjižnicah in privatnih zbirkah zavojevalcev, včasih pa cela desetletja kar v zasilnih skladiščih, kleteh ali senikih, pogosto povsem pozabljeno. Danes se tudi nekatere pomembnejše knjižnice, pogosto nacionalke, ukvarjajo z ugotavljanjem stanja in usode zaplenjenih knjig. Eni bolj kot zavojevalci, ki v svojih fondih identificirajo drugod naplenjeno gradivo (npr. avstrijska nacionalka, kjer so odkrili tudi precej knjig z območja nekdanje Jugoslavije), drugi kot žrtve, ki drugod iščejo in prepoznavajo svoje nekdanje bogastvo (npr. nekatere nemške knjižnice). Pri nas tega skoraj ne poznamo, pri naših sosedih pa so o restituciji potekali kongresi (npr. Raub und Restitution in Bibliotheken, Internationale Tagung im Wiener Rathaus, 23.-24. April 2003), avstrijska nacionalka je pred leti izvajala poseben projekt (Provenienzforschung und Restitution) in imela leta 2004 veliko razstavo z naslovom Geraubte Bücher.

Na 40. Konferenci ABDOS, ki je potekala od 30. maja do 2. junija 2011 v organizaciji Centralne ekonomske knjižnice v Ljubljani, je imel o restituciji nemških knjig in uspešnem sodelovanju s knjižnicami Ruske Federacije zanimiv prispevek z naslovom Der Deutsch-Russische Bibliotheksdialog zu kriegsbedingt verlagerten Büchersammlungen kolega Olaf Hamann, vodja Oddelka za Vzhodno Evropo pri Staatsbibliothek zu Berlin. Z avtorjevim dovoljenjem objavljamo njegovo prezentacijo.

Sirote - Knjige v "izgnanstvu" imajo po 65 letih na hrbtih še vedno oznake nekdanjega lastnika, zato ni težko prepoznati njihove provenience.
Foto: Olaf Hamann

Slovenski avtorji na mednarodni konferenci ABDOS v Ljubljani

2011-06-02T23:19:00.000+02:00

Pravkar se je z ekskurzijo na Gorenjsko končala 40. Mednarodna konferenca ABDOS, ki je potekala od 30. maja do 2. junija v organizaciji Centralne ekonomske knjižnice Ekonomske fakultete v Ljubljani. Kakšnih 35 govorcev, med njimi tudi slovenski, je strnilo svoje predstavitve pod krovnim naslovom “Competence in East and South East European studies – Prerequisites for successful integration”. Konference se je udeležilo okrog petdeset strokovnjakov iz desetih evropskih držav, pri slovenskih bibliotekarjih zanimanja ni bilo, študentje bibliotekarstva, ki smo jim ponudili dve brezplačni udeležbi z vsemi ugodnostmi, pa se niti odzvali niso.

Z dovoljenjem avtorjev objavljamo štiri slovenske predstavitve:

Dr. Maja Žumer: „New LIS education curricula for new jobs“
Dr. Alenka Kavčič-Čolić: „Why quality is important in large-scale digitisation“
Dr. Matija Ogrin: „Digital scholarly editions of primary sources. A Slovenian case study“
Dr. Marta Seljak, mag. Pero Šobot: „COBISS.net – Support to knowledge, intercultural dialogue and development of the region for a successful integration into the EU“

Informacijska pismenost v visokem šolstvu

2011-05-27T22:17:00.004+02:00

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije

Strokovno srečanje

INFORMACIJSKA PISMENOST V VISOKEM ŠOLSTVU

ki bo potekalo na Biotehniški fakulteti, Jamnikarjeva 101, Ljubljana,
v četrtek, 16. junij 2011

OKVIRNI PROGRAM

ALI IMAJO STANDARDI INFORMACIJSKE PISMENOSTI MESTO V VISOKEM ŠOLSTVU?

Predstavitev standardov informacijske pismenosti in njihove (ne)umeščenosti v slovensko visokošolsko okolje
mag. Mirjam Kotar, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, mag. Karmen Stopar, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

Integrating information literacy education across the curriculum: strategic work at the University of Bergen Library
dr. Maria-Carme Torras i Calvo, Bergen University College Library, Bergen, Norveška

VIDIKI INFORMACIJSKEGA OPISMENJEVANJA V VISOKEM ŠOLSTVU

Sklenjen krog informacijskega opismenjevanja?
doc. dr. Silva Novljan

Informacijsko opismenjevanje študentov: med tehnološko revolucijo in politično-ekonomsko restavracijo
prof. dr. Rastko Močnik, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Informacijska pismenost v naravoslovju in tehniki
prof. dr. Bojana Boh, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta

Izobraževanje in usposabljanje knjižničarjev za informacijsko pismenost
doc. dr. Polona Vilar, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

KNJIŽNIČARJI ŽE PRISPEVAJO K INFORMACIJSKI PISMENOSTI! Predstavitev dobrih praks

Poskusi informacijskega opismenjevanja na Univerzi v Mariboru
dr. Zdenka Petermanec, Univerza v Mariboru, Univerzitetna knjižnica Maribor

Pilotni spletni tečaj za informacijsko opismenjevanje študentov
mag. Zdenka Oven, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Ne le kaj, temveč tudi kako: izobraževanje uporabnikov Osrednje družboslovne knjižnice Jožeta Goričarja
Nataša Godec, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

Pregled informacijskega opismenjevanja študentov Biotehniške fakultete
izr. prof. dr. Tomaž Bartol, mag. Karmen Stopar, Univerza v Ljubljani, Biotehniška
fakulteta

Informacijska pismenost v medicini: izkušnje Centralne medicinske knjižnice
mag. Anamarija Rožid, Boža Oberč, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

KAKO V VISOKEM ŠOLSTVU DOSEČI STANDARDE INFORMACIJSKE PISMENOSTI? Panelna razprava

Visible and relevant information literacy education in Norwegian higher education:
practice and lessons learnt
dr. Maria-Carme Torras i Calvo, Bergen University College Library, Bergen, Norveška

Podroben Program
Zgibanka
Prijavnica
Publikacija Merila in kazalci informacijske pismenosti v visokem šolstvu

Programski odbor: dr. Melita Ambrožič, Irena Kordež, mag. Mirjam Kotar, dr. Mojca Kotar, dr. Silva Novljan, dr. Zdenka Petermanec, mag. Karmen Stopar

Udeležba na strokovnem srečanju je brezplačna (brez kotizacije). Zaradi prostorskih omejitev in lažje organizacije srečanja prosimo, da svojo udeležbo prijavite pravočasno. Prijave sprejemamo najkasneje do 10. junija 2011. Prijavnico pošljete na naslov: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Polona Marinšek, Turjaška 1, 1000 Ljubljana ali na faks: 01 / 2001-193. Če želite, lahko izpolnjeno prijavnico skenirate in jo v e-obliki pošljete na naslov: polona.marinsek@nuk.uni-lj.si

Pomagal sem seliti kranjsko knjižnico

2011-05-23T19:15:00.003+02:00

V Osrednji knjižnici Kranj najavljajo akcijo
POMAGAL SEM SELITI KRANJSKO KNJIŽNICO

Prijatelji knjižnice ste vabljeni, da s prostovoljnim delom pomagate pri selitvi. Selitev gradiva in opreme iz Splošnega in Pionirskega oddelka v stavbo Globusa bo predvidoma trajala štiri tedne oziroma do otvoritve novih prostorov, 23. junija 2011.

Prvi zbor udeležencev akcije: Torek, 24. maja 2011, ob 9. uri pred vhodom v Splošni oddelek knjižnice - Slovenski trg 5 v Kranju.

< !-- more -->
Za dodatne informacije nam pišite na elektronski naslov:
obvestila@kr.sik.si
ali pokličite po telefonu:
04 / 20 13 557 ali 040 / 50 40 64.

Vsem udeležencem se že vnaprej iskreno zahvaljuje Kolektiv Osrednje knjižnice Kranj.

Več na http://www.kr.sik.si/

Lepa ideja za povezovanje knjižnice v lokalno skupnost.

40. Konferenca ABDOS v Ljubljani, 30.5. – 2.6.2011

2011-05-06T23:05:00.000+02:00

ABDOS (Arbeitsgemeinschaft der Bibliotheken und Dokumentationsstellen der Ost-, Ostmittel- und Südosteuropaforschung) je mednarodno formalno združenje institucij, ki je nastalo v Nemčiji in se ukvarja s proučevanjem Vzhodne, Srednje in Južne Evrope, zbiranjem in obdelavo literature o teh deželah in seveda tudi literature iz tega območja. Združenje je nastalo pred štiridesetimi leti predvsem zaradi omogočanja boljše izmenjave informacij in izkušenj med bibliotekarji in dokumentalisti takratnega "Zahoda", ki so proučevali in zbirali gradivo "Vzhoda" - predmet proučevanja je bila tudi takratna Vzhodna Nemčija. Nabavi gradiva iz držav za "železno zaveso" so posvečali posebno pozornost, zlasti seveda sivi literaturi. Velik poudarek je bil ves čas na sodelovanju med bibliotekarji in strokovnjaki z različnih področij, npr. ekonomisti, sociologi, politologi, pravniki, zgodovinarji, slavisti in drugimi. Leta 1971 se je začelo sodelovanje med bibliotekarji nekaterih pomembnejših institucij v Zvezni republiki Nemčiji, kmalu pa se je razširilo v skoraj vse države Zahodne Evrope, po letu 1980 so se začeli vključevati tudi bibliotekarji iz takratnih socialističnih držav. Med njimi smo bili takoj tudi Slovenci. Vsa leta od nastanka je bil sedež ABDOS v Oddelku za Vzhodno Evropo (Osteuropa-Abteilung) pri Staatsbibliothek zu Berlin - Preussischer Kulturbesitz v Berlinu, zadnjih deset let pa je v Herderjevem Institutu, Marburg a.d. Lahn.

Člani so institucije in posamezniki, v našem primeru Centralna ekonomska knjižnica Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Vodja Centralne ekonomske knjižnice je od leta 2010 član predsedstva ABDOS. Pomembnejše sodelujoče institucije so:

Bayerische Staatsbibliothek, München
Centralna ekonomska knjižnica, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
Collegium Carolinum e.V. - Wissenschaftliche Bibliothek im Sudetendeutschen Haus, München
Council of Slavonic and East European Library and Information Services
Deutsche Zentralbibliothek für Wirtschaftswissenschaften (ZBW), Kiel
Deutsches Historisches Institut, Warschau
Förderkreis für West-Ost Informationstransfer e.V.
Geisteswissenschaftliches Zentrum Geschichte und Kultur Ostmitteleuropas, Leipzig
Haus des Deutschen Ostens, München
Herder-Institut, Marburg
Institut für donauschwäbische Geschichte und Landeskunde, Tübingen
Institut für Ostrecht München e.V.
IZ-Sozialwissenschaft, Abt. Informationstransfer Osteuropa, Berlin
Österreichische Nationalbibliothek, Wien
Schweizerische Osteuropa-Bibliothek, Bern
Slovanský ústav/Slavisches Institut, Praha/Prag
Staatsbibliothek zu Berlin – Preussischer Kulturbesitz, Osteuropa-Abteilung, Berlin
Stiftung Martin-Opitz-Bibliothek, Herne
Sudetendeutsche Wissenschaftliche Sammlung/Szudétanémet Tudományos Gyüjtemény
Südost-Institut, Regensburg
Südosteuropa-Gesellschaft, München
Technische Informationsbibliothek (TIB), Hannover

ABDOS izdaja svoje redno četrtletno glasilo Mitteilungen (ISSN 0721-9105), prispevki z vsakoletnih srečanj pa so objavljeni v posebnem zborniku Oddelka za Vzhodno Evropo.

Najpomembnejša formalna oblika sodelovanja je vsakoletno strokovno srečanje, ki je vsakič v drugi državi. Leta 1985 je bila letna konferenca ABDOS tudi v Ljubljani v organizaciji Narodne in univerzitetne knjižnice. Že nekaj let je bila na seznamu potencialnih organizatorjev ponovno tudi Ljubljana oz. EF in ob podpori takratnega vodstva EF smo kandidaturo za nekaj let naprej tudi potrdili. Zaradi določenega sistema izbire vsakoletnega organizatorja doslej nismo prišli na vrsto, sedaj pa je priložnost, da konferenco združenja ABDOS ponovno organiziramo v Sloveniji.

Na konferenci je vsako leto okrog 100 udeležencev iz skoraj vseh evropskih držav, tradicionalno pa se vedno vključujejo tudi ponudniki informacijskih storitev (baz podatkov, elektronskih časopisov in tudi tiskane predvsem znanstvene literature) kot nastopajoči in kot sponzorji. Jezika konference sta nemščina in angleščina, v razpravi pa jezikovnih omejitev ni.

Vsebinski okvir letošnje konference je "Kompetentno poznavanje Južne in Vzhodne Evrope – Pogoj za uspešno integracijo":

40th International ABDOS Conference
“Competence in East and South East European studies – Prerequisites for successful integration”

Competence in East and South East European studies in the German-speaking countries
What comes after? – University training and education between luxury subject and core competence
“Still” Librarian or “already” information specialist?
Digitization: “massy” or “classy”?
The internet as a space for critical thought

As part of the 40th International ABDOS Conference the workshop on the propagation of information literacy in Eastern and South Eastern European studies begun in 2010 at the Regensburg Conference will be continued.

V programu z bogato mednarodno zasedbo se predstavlja tudi nekaj slovenskih udeležencev. Vabimo vas, da se konference udeležite tudi vi, več podatkov vključno s prijavnico je na spletni strani konference.

2011-04-21T11:36:00.000+02:00

Želimo vam lepe praznike

vaš Biblioteam

Nekaj slikovnih utrinkov iz londonskih knjižnic te dni

2011-04-16T22:24:00.000+02:00


Kažipot do knjižnice v londonskem predmestju Kensington je na pomembnem križišču	Pot iz centra Londona lahko vodi do Kensingtonske knjižnice tudi skozi Hyde Park

Tudi napis na pročelju knjižnice mora biti zavarovan pred golobi	V pritličju novejše stavbe je klasična knjižnica dvoranskega tipa

Poster ob vhodu v knjižnico	Izobraževanje knjižničarjev je tako pomembno, da se takrat ne bojijo zapreti vseh knjižnic na svojem območju

Pomembnejše gradivo ima vlepljen ekslibris knjižnice	Pomembni in bogato založeni so otoki z zvočnicami in s knjigami z velikim tiskom

Tečaj slovenskega jezika ameriškega založnika v angleški knjižnici	Varnostne kamere so na vsakem koraku na cestah in v javnih prostorih

Monumentalen napis nad vhodom v atrij Britanske knjižnice	Britanska knjižnica, pogled iz atrija

Vstopi, znanje je prosto dostopno	Monumentalni Stolp knjig v središču zgradbe Britanske knjižnice

Priklenjena knjiga - simbol, umetnina in uporaben predmet kot klop v preddverju Britanske knjižnice	Te dni je potekal znani Londonski knjižni sejem, na katerem je razstavljal tudi Center za slovensko književnost

Objavljanje v knjižničarstvu

2011-04-13T14:01:00.000+02:00

Kako se raziskuje in objavlja v knjižničarstvu? (ne priporočam za tiste, ki niste sposobni samokritike in obilice sarkazma)

1. Pick some boring and obvious library practice
2. Do a quick search of Library Lit to see what others have said about it
3. Prepare a survey about it
4. Send out the survey to a randomly selected group of librarians, 90% of whom will ignore it
5. Compile your 27 responses into a chart
6. Report the insignificant findings of your pointless survey
7. Ignore the fact that you’ve done no research worthy of the name
8. Announce that more research needs to be done on the issue
9. Repeat

Vir: http://blog.libraryjournal.com/annoyedlibrarian/2011/04/06/but-what-about-the-academics/

1. srečanje članov konzorcijev CTK

2011-04-11T10:39:00.000+02:00

Dne 7. aprila 2011 se je v prostorih Univerze v Ljubljani odvijalo prvo srečanje članov konzorcijev CTK. Omeniti velja, da je v letu 2011 v konzorcije CTK skupno včlanjenih preko 70 raziskovalnih, akademskih in drugih javnih inštitucij, med njimi tudi vse slovenske univerze. Skupno je dostopnih več kot 3000 znanstvenih e-revij, 20.000 e-knjig in okoli 25.000 drugih publikacij.

V pozdravnem nagovoru smo udeleženci izvedeli, da gre za informativno srečanje in ne posvetovanje kot tako, saj je bil namen celotnega srečanja predvsem v izmenjavi informacij. Temeljni cilj konzorcijev CTK v naslednjem obdobju pa so, da v sodelovanju z ARRS in konzorcijskimi partnerji slovenskim raziskovalcem zagotovi optimalen dostop do mednarodne znanstvene literature. Med knjižnicami ni razloga za tekmovanje, ampak je potrebno njih skupno sodelovanje. Konzorciji tako predstavljajo pot, preko katere bomo slovensko knjižničarstvo spravili na mesto kjer mora biti. Ob koncu uvodnega dela je sledila obljuba, da bo Univerza v Ljubljni knjižnicam stala ob strani pri tem pomembnem projektu.

Konzorciji CTK na razpotju-predstavitev okvirnih izhodišč za strategijo konzorcijske nabave v prihodnjih nekaj letih (Miro Pušnik)

G. Pušnik nam je v svojem predavanju predstavil zaključke raziskave E-jurnals. Izvedeli smo, da uspešnejši raziskovalci bolj intenzivno uporabljajo elektronske informacijske vire za pridobivanje informacij. Visok vložek za zagotavljanje dostopa do znanstvene literature je v povezavi z uspešnostjo raziskovalnega dela v izbranem okolju. Visok vložek za zagotavljanje dostopa do znanstvene literature je v močni povezavi s povečanjem uporabe. Uporaba znanstvene literature je veliko bolj strma od vložka, kar posledično pomeni sorazmerno zmanjševanje cene uporabe. Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje elektronske napram tiskani verziji. Dejstvo je, da uporabniki želijo elektronske informacijske vire. Statistični podatki kažejo, da je izposoja tiskanih virov v rahlem upadu, na drugi strani pa je prisotna močna rast elektronskih znanstvenih revij. Razmerje v CTK tako znaša 80% napram 20% v dobro elektronskih revij. Namen konzorcijev je predvsem v tem, da nakupujejo elektronske vire. Podatki pa tudi kažejo, da so stroški za tiskane vire večji, napram tistim za elektronske.

Okvirna izhodišča strategije konzorcijske nabave v prihodnjih nekaj letih tako trenutno zavzemajo spremenjene poslovne modele, kjer se je potrebno odločiti o nakupu celotnih zbirk ali zgolj odbiri naslovov, sistemom pay peer view ali naročnin, omogočanju odprtega dostopa, delnega dostopa ali agregatorjem z embargom ter o dobavi in posredovanju virov v okviru konzorcijev in predlogu postopnega prehoda na e-only; tu se je potrebno vprašati kakšne so potrebe uporabnikov ter kakšen je interes knjižnic ter problemu arhiviranja plačanih kopij v elektronski obliki. Pri arhiviranju se porajajo vprašanja v zvezi z tem ali naj bodo arhivi vzpostavljeni v elektronski ali tiskani verziji, kakšno naj bo upravljanje repozitorija in kako poskrbeti za ustrezno financiranje postopkov arhiviranja in hrambe. Pri zagotavljanju dostopa pa je potrebno odgovoriti na vprašanja, ali naj se dostop zagotavlja na ravni konzorcijev ali naj ga zagotavlja vsaka organizacija zase in kako naj se vzpostavi enoten način avtentikacije. Potrebno je poskrbeti tudi za usposabljanje in promocijo. Pri načinih financiranja je nato poleg financiranja preko ARRS, potrebno razmisliti še o preostalih virih financiranja ter vzpostaviti nove metode za vrednotenje kakovosti predlaganih virov pri t.i. paketni nabavi. Zagotovljeno mora biti tudi letno indeksiranje proračuna v skladu z pričakovanimi podražitvami in večletnimi pogodbami. Pri sami organizaciji konzorcijev se porajajo vprašanja ali naj gre za ohlapno organizacijo ali bolj formalne povezave, naj bo pogajalska skupina stalna ali občasna, razmisliti je potrebno tudi o mednardnem povezovanju v konzorcije. Povezovanje knjižnic bi moralo potekati na vseh nivojih in ne zgolj na področju nabave.

Konzorciji CTK- dosedanje izkušnje ter aktualna problematika (Tatjana Indihar)

V letu 2009 je bilo na razpisu 2009 namenjeno konzorcijem znatno večje število sredstev, v primerjavi z leti poprej, v letu 2011 je znesek še večji, kar omogoči dostop na e-only pri SpringerLink-u, a s tem bistveno zmanjšanje oz. ukinitev sredstev za bibliografske baze podatkov. Prednosti e-only so finančni prihranki, prihranki prostora, večja pokritost z vidika vsebine ter možnost organizacijskih sprememb, pomanjkljivosti pa 20 % DDV, stroški hrambe/arhiva, saj Slovenija še nima repozitorija za e-vsebine, preusmerjanje sredstev, namenjenih tiskanim revijam, za e-only, e-dostop je nezanesljiv ...

Združevalno iskanje in open URL povezovanje – primer portala DiKUL (Uroš Kunaver)

Šlo je za predstavitev portala DiKUL in sicer iz uporabniškega stališča. Uvažanje in izvažanje podatkov zna biti naporno, saj se baza v večini še vedno ažurira ročno, kar ostaja večini uporabnikom skrito. Predstavljen je bil, za mnoge nov izraz tarča, ki označuje vir, ki vsebuje bibliografske ali druge podatke, po katerih je možno iskanje. Vsaka tarča lahko vsebuje različne servise za dostop do kazal, polnih besedil ali pa na povezave na druge članke. Vsak servis pa vsebuje tudi svoje objekte. Združevalni iskalnik in OpenURL povezovalnik delujeta na Univerzi v Ljubljani že dobra tri leta. V bližnji prihodnosti bo na voljo tudi nov vmesnik, ki bo še olajšal in pospešil iskanje.

Informacijski portal Metaiskalnik in konzorcij CTK (Miran Petek)

Portal Metaiskalnik vključuje iskalnik MetaLib in povezovalnik OpenURL SFX. Največja članica je Univerza v Mariboru, sodelujejo pa še z Univerzo n Novi Gorici, Univerzo na Primorskem, (ki je tudi prva ustanova s katero so sodelovali) in Univerzitetnim kliničnim centrom v Mariboru. Preko Metaiskalnika je dostop do konzorcijev CTK omogočen tudi vsem ostalim članicam izven Univerze v Ljubljani.

Posredovanje in dobava virov kot dopolnitev konzorcijske ponudbe (Smilja Pejanovič)

Konzorcijska ponudba ima velik vpliv na medknjižnično izposojo. Sprva je bil upad naročil v medknjižnični izposoji povezan z bogastvom do dostopa elektronskih virov. Pritisk na medknjižnično izposojo se je nato povečal, na račun odpovedovanja naslovov gradiv v knjižnicah. Izbor trenutno tako temelji na gospodarnosti, pri čemer je v veljavi paretovo načelo. Dejavniki, ki vplivajo na kakovost medknjižnične izposoje so: cena, kakovost in hitrost. (- tu prihaja do paradoksa zaradi licenčnih pogodb, ki podaljšujejo postopke). Število zahtevkov v zadnjih petih letih je okoli 12.000 in se giblje na neki stalni letni ravni. Zelo očitna je tudi rast cen tako pri dobavitelju, kot tudi pri pay-per-view.

Oddaljeni dostop do spletnih storitev s pomočjo slovenske izobraževgalno raziskovalne federacije ArnesAAI (Tomi Dolenc, Rok Papež, Matjaž Batič)

Ideja AAI je kako enostavno in s čim manj podatkov urejati veliko količino uporabnikov in njihova gesla. Prijava je ločena od aplikacije, gre za enotno prijavo (angl. Single Sign On) ter

podatki so verodostojni. Predstavljene so nam bile tudi VOX konference, katerih glavne značilnosti so, da tečejo v spletnem brskalniku in zato delujejo v vseh operacijskih sistemih, za delovanje ne potrebujejo hitre povezave v internet in ni potrebno prilagajati požarnih zidov.Za njih uspešno delovanje zadostuje že povprečen osebni računalnik in spletna kamera z mokrofonom. VOX konferenca omogoča snemanje celotne videokonference ter kasnejše video urejanje posnetkov preko spletnega vmesnika ter dostop do posnetkov in gradiva je mogoče omejiti na skupino uporabnikov.

Uporaba storitev konzorcijev CTK na Onkološkem inštitutu (Matjaž Musek)

Onkološki inštitut je bil ustanovljen leta 1937 in šteje 924 zaposlenih. Pri zadovoljevanju informacijskih potreb knnižnica izpoljnuje 96% uspešnost. V dveh letih so opazili velik porast izposoje elektronskih virov napram tiskanim. Revije, ki so bile že v tiskani obliki dobro izkoriščene imajo enako frekvenco uporabe tudi v elektronski obliki. Opazen je tudi generacijski vpliv; starejši uporabniki manj iščejo po virih in gradivo raje naročajo. Zadovoljstvo uporabnikov se je z dostopom do uporabe virov od koderkoli še povečalo. E-viri sami pa so imeli močan vpliv tudi na medknjižnično izposojo. Po začetni evforiji tudi v Onkološkem inštitutu, prav tako kot drugje, opažajo večjo usmeritev v relevantnost virov. Kljub svobodi prostega dostopa iz delavnega mesta se število knjižničnih zahtev ne zmanjšuje. Danes tiskane revije predstavljajo le še desetino celotne ponudbe. Cilji za prihodnje so povečanje oz. izboljšanje nabora revij na račun ralevantosti, povečanje deleža sredstev za kvalitetnejše informacijske vire in intenzivnejše izobraževanje uporabnikov.

Uporaba storitev konzorcijev CTK na Univerzi na Primorskem (Peter Čerče)

Univerza na Primorskem je bila ustanovljena leta 2003. Vključuje devet članic (6 fakultet, 2 raziskovalna zavoda in 1 drugi zavod) in je konec leta 2010 štela ok. 650 zaposlenih oseb. V študijskem letu 2009/10 jo je obiskovalo 6.784 študentov. Univerza še vedno nima svoje univerzitetne knjižnice, a kljub temu razpolaga z 75.00 enotami knjižničnega gradiva in ok. 1500 enotami tekoče naročenih serijskih publikacij. Z letom 2005 so na povabilo CTK postali člani konzorcija SpringerLink. Od leta 2006 so vključeni v konzorcij Wiley Interscience in v letu 2010 še v konzorcije Science Direct, JSTOR, IEEE in ACS. Velja opozorilo, da zaradi pogojev, ki jih postavlja založnik nekateri viri niso enakovredno dostopni vsem članom konzorcijev.

Davek na dodano vrednost in mednarodna znanstvena literatura (Tilen Mandelj)

Prispevek temelji na članku izdanem v Reviji Knjižnica z naslovom Zaračunavanje davka na dodano vrednost pri nabavi ib zagotavljanju dostopa do elektronskih informacijskih virov v Sloveniji in Evropski uniji .

Tri poglavitna izhodišča so:

- poleg spoštovanja zakonodaje EU moramo skrbeti za svoje nacionalne interese;

- elektronski informacijski viri so kot nosilec informacij prihodnost;

- potrebno je poskrbeti za racionalizacijo javnih sredstev.

V različnih državah EU obstajajo različne vrednosti splošnih in nižjih stopenj DDV ter različne vrednosti davčnih stopenj za elektronske informacijske vire.Ne glede na obliko, elektronsko ali tiskano pa je v znanstvenih revijah objavljena enaka vsebina. Prihaja tudi do neskladja v davčni zakonodaji, saj se tiskane revije obravnava kot blago (goods), medtem ko se elektronske revije obravnava kot obliko storitve (services). Skozi kanaliziranje sredstev se samo zaradi DDV na nacionalnem nivoju izgubi nekaj sto tisoč €. Raziskovalno okolje na dodani vrednosti zgolj izgublja in se ne more primerjati z drugimi razvitimi državami EU. Uporabniški stili pridobivanja informacij so na drugi strani v večini že prešli v elektronsko okolje. Kot možni rešitvi se tako ponujata: sprememba Direktive o DDV in uvedba mehanizma vračila davka za elektronske informacijske vire.

Značilnost novega Pravilnika o postopkih (so)financiranja,ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti ter razpis ARRS 2011 (Primož Južnič)

V Sloveniji ima sofinanciranje mednarodne znanstvene literature in baz podatkov že dolgo tradicijo, saj poteka že več kot trideset let. Sofinanciranje poteka na osnovi vsakoletnega razpisa, kot del raziskovalne infrastrukture. Na razpis se lahko prijavijo knjižnice, ki opravljajo informacijske storitve za širši krog uporabnikov v raziskovalni, razvojni in izobraževalni dejavnosti, posamično ali v obliki konzorcijev. Razpisi pa potekajo od leta 2005.

Čeni pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti:

 8. člen govori o javnih razpisih, kjer je našteto tudi področje nabave mednarodne znanstvene literature.

 34. člen govori o naboru vseh kazalcev (ki so podrobneje opredeljeni v Metodologiji...)

 154 člen govori o tem zakaj Agencija sofinancira nakup mednarodne znanstvene literature in baz podatkov.

 155 člen določa, da ocenjevanje prijav vodi strokovno telo, pristojno za ocenjevanje prijav.

 156 člen določa, kdo se lahko na razpis prijavi.

 157 člen govori o obliki prijav.

 158 člen govori o ocenjevanju prijav in pojasni, da so elementi ocenjevanja so podrobneje določeni v metodologiji.

 159. člen določa morebitne prednosti pri sofinanciranju.

 160 člen določa obseg sredstev sofinanciranja.

 161 člen določa razdelitev sredstev.

 162 člen določa obliko predloga prednostnega seznama prijav.

Pravilnik se nahaja na spletnem naslovu:

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20114&stevilka=110

metodologija pa na:

http://www.arrs.gov.si/sl/akti/metod-skupna-11.asp

Konzorcij in poslovni model e-only, primer servisa ScienceDirect (Luka Šušteršič)

Ponovno je bilo govora o tem, da je konzorcij eden od načinov nabave e-revij in ni pogoj za nabavo tiska. Pripomore k manjšim doplačilom za spletni dostop in omogoča dodatne vsebine, tiskane revije pa izgubljajo na svojem namenu. Predstavljen je bil tudi servis ScienceDirect.

Dostopnost elektronskih revij in knjig COBIB - ELINKS in paketni vnos zapisov v katalog (Darja Vajs)

Knjižnični katalog je nekoč predstavljal urejeno okolje z zgolj tiskanim gradivom in je bil precej statičen, danes gre za precej dinamično okolje z raznovrstnim gradivom, ki je nestabilno in se nenehno spreminja. E-gradivo se v CTK nakupuje večinoma v paketih, zato prihaja do težav pri katalogizaciji, ki zahteva paketne vnose. Kljub rezultatom raziskave OCLC iz leta 2005, da naj bi študentje pri iskanju informacij za seminarske naloge zelo redko uporabljali spletne strani knjižnic in on-line baze podatkov, različne raziskave kažejo, da se uporaba e-gradiva po vnosu v katalog bistveno poveča. IZUM tako leta 2009 izvede prvi paketni vnos 9.411 Springerjevih e-knjig v COBIB (s prevodom zapisov MARC21 v format COMARC). Trenutno čaka na ta postopek še okrog 800 Elsevierjevih knjig (Science Direct) ter okrog 9.000 Springerjevih knjig. Septembra 2001 nato IZUM implementira bazo podatkov o internetnih povezavah do elektronskih publikacij ELINKS. Le-ta zajema predvsem elektronske lokacije serijskih publikacij, do katerih je omogočen dostop omejenemu številu uporabnikov na osnovi različnih pogodb med knjižničnimi konzorciji in ponudniki informacijskih servisov, ter elektronske lokacije drugih elektronskih publikacij. Orodje predstavlja prednost v primerjavi s COBIB, saj omogoča možnost iskanja paketov/ponudnikov.Vsak nosilec konzorcija enkrat letno na IZUM pošlje seznam trenutno naročenih revij ter informacijo o obdobju njihove dostopnosti, ta potem osveži stanje v bazi podatkov ELINKS in istočasno tudi v bazi COBIB, a vsak paket revij je potrebno še vedno ročno pregledati, ažurirati ter pripraviti za vnos v OpenURL in ELINKS.

Srečanje se je končalo z okroglo mizo in sklepom, da se prihodnje leto zopet vidimo. Predavanja so v obliki prosojnic dostopna na: http://www.ctk.uni-lj.si/dogodki/konzorciji2011/

Izposoja e-knjig v MKL Knjižnici Bežigrad po zaključku projekta »Slovenske avtorje berem napredno, listam e-papir«

2011-04-02T23:18:00.000+02:00

Pred časom smo na Biblioblogu že razpravljali o elektronskih bralnikih za delo z elektronskimi knjigami, predstavljan pa je bil tudi projekt MKL, kjer so poizkusno ponudili bralcem nekaj bralnikov, dva pa sta našla pot tudi med najstarejše bralce v dom starejših občanov. Zanimalo nas je, kako so se bralci odzvali na novost, na ponudbo knjig (vsebin) in kako so ocenili branje s to napravo. V nadaljevanju objavljamo zapis, ki ga je pripravil Igor Andrin, vodja Oddelka za izposojo gradiva v MKL in sodelavec v omenjenem projektu.

V Mestni knjižnici Ljubljana teče že drugo leto odkar našim uporabnikom nudimo izposojo e-knjig. Pot elektronskim knjigam v našo knjižnico je odprl odmeven projekt »Slovenske avtorje berem napredno, listam e-papir", katerega avtorica je bila mag. Mateja Ločniškar Fidler. Projekt je kot ideja nastal v Knjižnici Bežigrad, kjer je bil tudi izpeljan. Seveda smo v Knjižnici Bežigrad nadaljevali z izposojo e-knjig na elektronskih bralnikih tudi po zaključku projekta v aprilu 2010. V času izvajanja projekta smo si nabrali nekaj izkušenj in že iskali rešitve za nekatere težave, ki so se pojavile pri izposoji e-knjig.

Način izposoje

Ob pričetku izposoje e-knjig, smo imeli na voljo okoli 50 (žal se fond zaradi slabe ponudbe na trgu do danes ni bistveno spremenil) naslovov elektronskih knjig, za katere smo licence kupili pri mariborski založbi »Ruslica«. V času izvajanja projekta smo naslove razdelili v pet sklopov in jih naložili na pet bralnikov. Elektronske knjige smo ustrezno katalogizirali in inventarizirali, tako da je vsak izvod imel svojo inventarno številko, ki smo jo ob izposoji evidentirali na konto uporabnika. Uporabnikom smo ponudili sezname gradiva na posameznem bralniku. Uporabnik je tako vedel katero številko bralnika si mora izposoditi, da bo dobil želeni naslov. Po zelo uspešnem zaključku projekta je sledil razmislek, kako naprej.

Uporabnikom smo želeli omogočiti izposojo samo tistih naslovov, ki jih dejansko izberejo. S tem bi seveda dobili tudi bolj pravilne statistične podatke o iskanem gradivu. Tako smo prišli do sistema, ki ga z manjšimi spremembami uporabljamo še sedaj. Uporabnik izbere elektronske knjige, v knjižnici mu bralnik pripravimo (naložimo izbrane datoteke) in evidentiramo ustrezne inventarne številke knjig in bralnika. Poudariti moramo, da sistem COBISS zaenkrat nikakor ne podpira izposoje elektronskih knjig. Vse postopke smo tako izvajali kot pri klasičnih knjigah, le da smo jih po svoji iznajdljivosti prilagodili posebni specifiki gradiva.

Iskanje gradiva

Pomemben segment izposoje e-knjig, je tudi dostopnost informacij o knjigah preko kataloga. Elektronske knjige smo obdelali na način, da jih lahko poiščemo v katalogu, res pa je, da je iskanje za uporabnike precej neprijazno. Zato smo na domači strani Mestne knjižnice Ljubljana v sporočilo o možnosti izposoje e-knjig vključili tudi spletno povezavo, ki uporabnika pripelje naravnost v katalog, kjer se mu že izvede iskanje, katerega rezultat je seznam vseh elektronskih knjig, ki si jih je mogoče izposoditi v naši knjižnici. Temu smo dodali še povezavo, preko katere lahko uporabnik preveri razpoložljivost bralnika. Po enem letu smo storitev razširili na vse območne knjižnice v mreži Mestne knjižnice Ljubljana in danes v katalogu lahko vidimo 29 bralnikov in podatke o njihovi trenutni razpoložljivosti.

Odzivi uporabnikov

Uvedba e-knjig v ponudbo Knjižnice Bežigrad je naletela na zelo dober odziv med uporabniki. K temu je nedvomno pripomogla obveščenost, saj se je novica o možnosti izposoje e-knjig širila tudi preko osrednjih slovenskih medijev. Zanimanje za izposojo je bilo veliko, še več pa je bilo različnih tehničnih vprašanj o delovanju bralnikov, kateri bralniki so dostopni na slovenskem trgu, kje se dobi e-knjige, itd. Ker je tovrsten medij predstavljal novost v slovenskem okolju (vsaj v širši javnosti), smo tako postali informacijska točka za vsakega laika, ki je želel kakšno informacijo o elektronskih bralnikih in e-knjigah.

V času izvajanja projekta »Slovenske avtorje berem napredno, listam e-papir", smo izvajali tudi manjšo anketo, v kateri smo uporabnike, ki so si bralnik izposodili spraševali po vtisih, ki so jih dobili o novem mediju, njegovih pomanjkljivostih in prednostih. Večina je o branju na bralniku izrazila pozitivno mnenje, pri čemer so izpostavljali priročnost, majhnost, veliko kapaciteto in branje prijazno očem in rokam (naporno držanje težkih knjig). Kot pomanjkljivost so navajali majhnost zaslona, počasno listanje (počasen vmesnik), prelom besed (problem slabo pripravljenih datotek) in podobno.

Struktura uporabnikov

Poleg pozitivnih odzivov na nov medij, smo bili najbolj pozitivno presenečeni nad strukturo uporabnikov, ki so pokazali zanimanje za izposojo e-knjig in bralnikov. V času od 1.5.2010 do 31.12.2010 (torej v času, ko so uporabniki lahko povsem sami izbirali e-knjige in njihovo število na bralnikih), smo uporabnikom izposodili 244 izvodov e-knjig. Od tega so si kar 60 izvodov (25%) izposodili upokojenci. Večji delež so dosegli samo še uporabniki v segmentu »zaposleni« (34%). Starejšimi uporabniki, ki so bili z uporabo v večini zelo zadovoljni, so kot prednosti navajali predvsem lahkost naprave, enostavno upravljanje in možnost povečave teksta. Ti pozitivni odzivi so nas pripeljali tudi do sodelovanja z Gostinskim podjetjem Badovinac, ki je podarilo dva bralnika za uporabo v Domu starejših občanov Bežigrad, kjer sedaj njihovi varovanci lahko prebirajo e-knjige iz fonda Mestne knjižnice Ljubljana.

Igor Andrin
Mestna knjižnica Ljubljana
Knjižnica Bežigrad

Občni zbor Društva bibliotekarjev Ljubljana

2011-03-28T20:43:00.007+02:00

(Neuradni zapis prisotnega člana DBL)

V ponedeljek, 28. marca 2011., je potekal v dvorani Mestne knjižnice Ljubljana, enota KOŽ, občni zbor Društva bibliotekarjev Ljubljana. Od okrog 480 evidentiranih članov društva se ga je žal udeležilo samo 27, vendar je po določilih statuta po polurnem odlogu vendarle veljal za sklepčnega, kot to določa večina društvenih statutov. Občni zbor in volitve organov so potekali že po novem statutu, ki je pred nekaj dnevi uspešno prestal dolge administrativne poti skozi roke občinskih birokratov.

Dnevni red občnega zbora:

Otvoritev občnega zbora, potrditev dnevnega reda in izvolitev delovnega predsedstva občnega zbora
Izvolitev verifikacijske komisije
Poslovno poročilo in programsko poročilo DBL za leto 2010
Razrešnica organov društva
Volitve novega Izvršnega odbora, Nadzornega odbora in Častnega razsodišča za mandatno obdobje 2011/2015
Finančni in programski načrt DBL za leto 2011
Razno

Društvo razpolaga s skromnimi sredstvi, vendar je bilo njegovo poslovanje kljub temu finančno uspešno, med delovnimi uspehi pa velja omeniti predvsem uspešno dokončanje in sprejem novega statuta in dokaj ugodno povečanje članstva.

Za dolgoletno prizadevno vodenje društva je bila njegova dolgoletna predsednica Smiljana Pejanovič soglasno potrjena za častno članico Društva bibliotekarjev Ljubljana.

V naslednjem mandatnem obdobju bo veljala posebna skrb pripravi s statutom povezanih aktov društva in urejanju društvenega arhiva, pridobitvi formalnega statusa društva v javnem interesu za kulturo, strokovnim srečanjem, od katerih je bilo eno že izvedeno (drobni tiski), drugo pa pričakujemo 9. aprila (gradnja in oprema knjižnic), jesenski pa bosta posvečeni elektronskim bralnikom in katalogizaciji elektronskih virov, načrtovanih pa je tudi nekaj strokovnih ekskurzij.

Po predhodnem kandidacijskem postopku so člani na občnem zboru izvolili za mandatno obdobje 2011-2015 naslednje organe:

Predsednica – Maja Božič, BF
Podpredsednica – Martina Kerec, MVZT
Blagajničarka – Snježana Renko, CTK

Izvršni odbor
Tanja Curhalek - MKL
Tanja Merčun - FF-BINK
Maja Miklič - OŠ dr. V. Kraigherja
Veronika Potočnik – NUK
Alma Repar - SGGEŠ
Urša Smrekar - DZRS
Mojca Trtnik - NUK
Tomaž Ulčakar - CEK

Nadzorni odbor
Marija Dolores Kerec Kovač - BF
Aleš Klemen - MKL
Ivan Kanič – CEK

Častno razsodišče
Anja Frković - MKL
Darko Majcenović - CMK
Milojka Miklavčič – NUK

Dosedanjemu vodstvu društva se zahvaljujemo za prizadevnost in dosežene rezultate, novi sestavi pa čestitamo za izkazano zaupanje članstva in želimo mnogo uspehov pri uresničevanju zastavljenih ciljev!

Knjižni sejem v Leipzigu

2011-03-19T22:56:00.003+01:00

Te dni poteka Leipziški knjižni sejem, ki se v marsičem uspešno kosa s frankfurtskim ali ga celo prekaša. Sploh pa nemški knjižničarji radi rečejo "Na frankfurtskega moramo iti, na leipziškega pa želimo iti", kar jasno odraža pomembnost prvega in prijetnost drugega, ki je zgradil svoj sloves na povezovanju avtorjev in obiskovalcev. Od tod tudi skoraj domača atmosfera, v kateri se srečujejo avtorji, založniki in bralci, katere vrhunec je spremljevalni program Leipzig bere. V tem času poteka na sejmišču in v mestu na 300 lokacijah skoraj dva tisoč prireditev s knjigo in o knjigi in predstavlja največjo tovrstno prireditev v Evropi, nekateri jo imenujejo kar Woodstock of Literature. Posebnost je tudi neverjeten obseg in poudarek, posvečen zvočnim knjigam. Letos se lahko zvočnicam dodeljeni prostor kosa s celotnim ljubljanskim knjižnim sejmom. Pomemben del programa predstavljajo tudi podelitve nagrad avtorjem. Vsako leto je posebna pozornost posvečena izbrani državi, tokrat je bila to Srbija, okrog katere se je vrtelo mnogo dogodkov. Tudi kakšen vzporeden, kjer so bile informacije nekoliko drugačne, mogoče bolj točne in razgaljene . . .

Leipziški knjižni sejem ima dolgo zgodovino, ki sega v sedemnajsto stoletje, tradicija knjige pa je v tem mestu posebej bogata, saj je bil Leipzig vedno mesto založnikov in tiskarjev. Znamenita in poučna je pogodba, s katero so leta 1912 mesto Leipzig, Kraljevina Saška in Združenje nemških knjigotržcev ustanovili Nemško knjižnico s sedežem v Leipzigu, ki je kasneje več desetletij igrala vlogo Nacionalne knjižnice NDR (ti. Vzhodna Nemčija). Malce drugačna razmišljanja založnikov in knjigotržcev kot danes ob elektronskih knjigah . . .

V dneh od 17. do 20. marca se je na modernem novem razstavišču, ki se razteza pod steklenimi kupolami na 65.000 m², predstavljalo 2.071 razstavljalcev iz 39 držav, med njimi tudi Slovenija. Pričakujejo okrog 156.000 obiskovalcev, med njimi kakšnih 45.000 takih, ki s knjigo ali od knjige živijo. Vsak tretji obiskovalec je mlajši od 20 let, kar je v neznosnem direndaju zelo očitno, sploh zjutraj po otvoritvi, ko vdrejo trume šoloobveznih otrok. Že sedemnajsto leto spremlja osrednja dogajanja na sejmu tudi obsežen sejem leipziških antikvariatov z znamenito Miljo antikvarnih knjig, kjer se natlačene police v neskončni vrsti kar nočejo nehati.

Neskončni razstavni prostori so napolnjeni z novimi knjigami in zrak je prepojen z vonjem po tiskarski barvi. Vsaj dokler neznanske množice ne prinesejo svojega vonja. Pa elektronske knjige? Digitalnim vsebinam je posvečena množica dogodkov in prireditev, predstavitev, pogovorov in debat, štirinajst strani programa je posvečenih temu. Na stojnicah jih ni bilo kaj prida, ali pa so se sramežljivo kje skrivale. Nekaj je bilo nastavljenega za otroke, na tabličnikih ali prenosnih telefonih, prav gneče nisem nikoli opazil tam naokrog. Tudi na letališčih so ljudje med čakanjem dosti brali, letala pa so pridno zamujala, ampak povsod samo papir. Težko uskladim evforijo na eni strani in realnost na drugi . . . Nekako se ne skladata.

Letos je predstavljala Slovenijo Javna agencija za knjigo JAK. Pozor, pršut v ospredju levo ni JAK-ov, pač pa na stojnici našega karantanskega rojaka Wieserja.

To ni glasbeno oddelek, je samo "manjši" razstavni prostor, namenjen izključno zvočnicam.

Elektronske knjige za otroke. Včasih smo bili kregani zaradi zamaščenih listov in oslovskih ušes, danes pa . . . ?

V času sejma je bila v lokalnem časopisu Die Presse dvostranska predstavitev Ljubljane, Ljubljana se je prebudila . . . Brez Vojnovića seveda ne gre.

Plagiatorstvo in njegovo odkrivanje

2011-03-12T23:48:00.009+01:00

Nekorekten odnos do intelektualne lastnine in njeno prisvajanje, pa naj bo to namerno kot kraja ali nenamerno zaradi nepoznavanja in iz površnosti, je eden večjih problemov informacijske družbe, ki se ga pogosto premalo zavedamo. Plagiatorstvo pogosto razumevamo zelo poenostavljeno samo kot kopiranje vsebine drugega dela v celoti ali uporabo izposojenih idej nekoga drugega, vendar izraza kopiranje in izposojanje nehote prikrivata resnost prestopka. V Webstrovem slovarju je plagiatorstvo razloženo kot

kraja ter posredovanje idej in besed nekoga drugega kot svoje
uporaba dela nekoga drugega brez navedbe vira
literarna kraja
predstavljanje kot novo in izvirno ideje ali proizvoda, ki je izveden iz že obstoječega vira

Wikipedia opredeljuje plagiatorstvo kot neupravičeno prisvajanje, natančno posnemanje in krajo z objavljanjem govora, misli, idej in izrazov drugega avtorja ter njihovo predstavljanje kot svoje lastno izvirno delo.

Iz obeh definicij je jasno, da je plagiatorstvo goljufija, ki obsega tako krajo dela nekoga drugega kot tudi kasnejše prikrivanje tega dejstva. Prisvajanje celotnega dela še nekako sprejemamo in razumemo kot plagiatorstvo (npr. ti. literarna kraja), pri kopiranju in uporabi delov, odlomkov, idej pa se pogosto spozabljamo. Plagiatorstvo namreč predstavljajo vse oblike prisvajanja in nespoštovanja tujega avtorskega dela, zlasti pa

predstavljanje tujega dela kot lastno
kopiranje besedila ali idej nekoga drugega brez navedbe vira oz. avtorstva
opustitev narekovajev v navedbi
podajanje nepravilnih podatkov o viru navedbe
kopiranje misli, stavka in spreminjanje besed v njem brez navajanja vira oz. avtorstva
kopiranje tolikšne količine besedila ali idej iz drugega vira, da predstavljajo večji del novega dela, ne glede na to, ali je vir naveden ali ne

V največjem številu primerov bi se lahko izognili plagiatorstvu že z ustreznim navajanjem vira, na kar pogosto v resnici pozabljamo oz. potrebo po tem spregledamo. Za izogib plagiatorstvu zadošča že preprosto priznanje, da je bilo določeno gradivo prevzeto od drugod, in zadostna informacija občinstvu (namenoma se izogibam terminu "bralec", ker gre za vse oblike intelektualnega in umetniškega dela, ne samo za besedila), da lahko uporabljeni vir najde. Ustrezno in pravilno (zadostno) citiranje je še vedno problem, ki ga premalo obvladamo. Tudi bibliotekarji v svojih poljudnih in strokovnih besedilih, na spletnih straneh in blogih.

Zanimiva je zgodovina plagiatorstva, ki je dobilo negativno oznako nemoralnega dejanja v Evropi šele v 18. stoletju. Pred tem so skozi vso zgodovino civilizacije avtorje in umetnike vzpodbujali h kar se da vernemu posnemanju mojstrov in vzornikov, da bi se izognili "nepotrebnemu izumljanju". Nov moralni koncept obsojanja takega početja se je razvil v akademskem okolju, nato še v novinarstvu. Danes je plagiatorstvo akademska sleparija in sramota, v novinarstvu pa kršitev novinarske etike, v obeh primerih z resnimi posledicami. V umetnosti so stvari še vedno precej drugačne, delno zaradi še vedno prisotne težnje po (študioznem) posnemanju mojstrov preteklosti in sodobnosti, delno pa zaradi mnogo bolj nedoločljive podobnosti med izvirnikom in plagiatom. Izrezovanje in ponovna uporaba (copy & paste) dokumentov ali njihovih delov z internetnih strani je postalo "tolerirani" fenomen današnjih dni. Na razpolago so brezplačna orodja, namenjena prav takemu početju in v svojem oglaševanju to prav ponosno poudarjajo. Gre za besedila ali dele besedil, slike, zvočne in videoposnetke, ki jih množice brez slabe vesti javno predstavljajo kot svoje ali "pozabijo" povedati, da niso njihovo delo. Cele spletne strani in objave na blogih se nenadoma pojavljajo kot delo "novega avtorja" in pod njegovim imenom v zabeležkah (Notes) družbenih mrež brez kakršne koli omembe izvirnega vira ali avtorja. Facebook ima za to menda kar poseben gumbek pa tudi drugod to prej vzpodbujajo kot obsojajo ali preprečujejo. Zaščite pred tem ni kaj dosti, navadno preprečevanje desnega klika in napis z navedbo avtorskih pravic in avtorske zaščite, ki pa ga tako nihče več ne bere. (povzeto po plagiarism.org)

Razlogi in vzroki za plagiatorstvo so različni, želja po uspehu in slavi brez truda, sem sodi tudi pridobivanje nazivov, pomanjkanje časa, znanja in sposobnosti za pripravo dobrega dela v zahtevanih rokih in zahtevane kakovosti, nespoštovanje tujega znanja in truda, "šlamparija" in z njo povezano opuščanje citiranja pa še kaj. Zanimiv fenomen je samoplagiatorstvo, ki mu ironično lahko rečemo tudi "recikliranje", in je ponovna uporaba večjega dela povsem identičnega lastnega, že prej objavljenega besedila brez navedbe izvirnega dela. Pravno gledano ni s tem nič narobe, v akademskih in raziskovalnih sferah pa je seveda neetično, saj mora biti znanstveno in raziskovalno delo izvirno v segmentih, ki niso citirani, isto velja za objave v časopisih. Za besedila informativnega in strokovnega značaja to ne velja, je pa lahko pravno sporno (npr. avtorski honorar za isto besedilo pod različnimi naslovi pri dveh založnikih).

Predvsem za uporabo v akademskem okolju je bilo razvitih več sistemov za odkrivanje in s tem preprečevanje plagiatorstva. Vsi delujejo na principu statistične obdelave besedil in njihove primerjave z obstoječo bazo znanja, to je v preteklosti napisanimi besedili, ki služijo za primerjavo. Pomembno je spoznanje, da ti sistemi plagiatorstva sami ne odkrivajo, pač pa opozarjajo na podobne dele besedil in izračunajo odstotek podobnosti, presoja in odločitev, ali gre za plagiat ali ne, pa je prepuščena človeku, navadno profesorju oz. mentorju, lahko tudi uredniku, če pred objavo članke preverja. Eden takih programov je Turnitin, ki ga že kako leto uporablja tudi Univerza v Ljubljani. Poudariti je treba, da Turnitin ni izključno program za podporo odkrivanju plagiatorstva, to je le ena od njegovih funkcij, sicer pa je to razvejan programski sistem za izobraževanje. Po trditvah ponudnika so njegovi osnovni pokazatelji razsežnosti glede razpoložljive baze znanja in uporabnikov takšnile:

135+ milijonov študentskih pisnih del
90.000+ časopisov in knjig
823.414 aktivnih učiteljev
13,5+ milijard spletnih strani
9.500 izobraževalnih institucij
19 milijonovon sodelujočih študentov
126 držav
120.000 do 200.000 preverjanj študentskih besedil dnevno; vsa ta besedila se takoj vključijo v bazo znanja za naprej

Turnitin obsega module za za administratorje, pedagoge in študente. Osnovne pedagogom namenjene funkcije so:

Preverjanje izvirnosti besedil (Poročilo o izvirnosti za ugotavljanje plagiatorstva)
Virtualni razred
Izbor študentov
Priprava nalog
Popravljanje in komentiranje nalog
Jezikovno in stilistično popravljanje
Ocenjevanje pisnih del
Presoja kolegov (peer-review)
Terminski koledar
Predpripravljena gradiva, webinarji, videopredavanja in priročniki

Modul za študente omogoča predvsem:

Izbiro in uporabo priročnikov, predavanj, navodil
Izbiro razreda in vpis
Izbiro nalog
Oddajo nalog
Presojo kolegov (peer-review), kjer študentje komentirajo in soocenjujejo delo kolegov
Samopreverjanje izvirnosti besedil (Poročilo o izvirnosti) še pred oddajo dela profesorju

V normalnih razmerah opravi program analizo in primerjavo krajšega besedila v dobri minuti, daljših besedil nisem uporabil. Imel sem občutek, da se delovanje močno upočasni v času, ko se prebudi zahodna obala ZDA s tamkajšnjimi univerzami, tak akuten in zelo očiten zastoj sem opazil dvakrat zapored ob istem času. Izbrano besedilo se naloži neposredno z računalnika, ali pa po znani metodi kopiranja in lepljenja vnese v okno. Datoteke so lahko velike do 20 MB, obsegale pa naj ne bi več kot 400 strani. Dovoljeni formati datotek so MS Word, WordPerfect, PostScript, PDF, HTML, RTF in navadno besedilo (.txt). Učitelj ima možnost komentiranja in popravljanja besedila, preverjanja izvirnosti in neposrednega ocenjevanja, ki se zapiše v "redovalnico".

Virtualni razred z že pregledanimi dokumenti. Odstotki in barva opozarjajo na podobnost z drugimi besedili. Uporabil sem kopijo dela besedila iz petih različnih dokumentov:

Na spletišču ZBDS objavljen pravilnik Kalanovega sklada; nekateri drugi spletni dokumenti ga opisujejo ali predstavljajo, največji del je bil uporabljen na spletni strani splošne knjižnice
Na spletišču EU objavljeno poročilo o obisku v Sloveniji; ugotovljena je bila popolna identičnost besedil
Del v Knjižnici objavljenega članka, ki ga je Turnitin odkril in zaznal popolno ujemanje
Tiskovno poročilo STA o tiskovni konferenci ZBDS se očitno po delih pojavlja tudi v drugih objavah
Uvodnika v Knjižnici sistem ni odkril, ker ima pri zajemanju besedil s spleta veliko zamudo (morebiti zaradi slovenščine).

Podobnost s pravilnikom je bila zaznana v petih besedilih, ocenjeni delež podobnosti je od enega do 15 odstotkov. V preverjanem besedulu je z bravami in številkami opozorjeno na podobne dokumente.

STA-jevemu poročilu podobni deli besedila se pojavljajo v treh virih; na spletni strani Bibliotekarske terminološke komisije, v Delu in devetih dokumentih UL (študentska besedila, ki pa jih zaradi varstva osebnih podatkov ne identificira).

Na dveh strežnikih EU objavljeni besedili sta povsem identični z "mojim".


Z nastavitvami se lahko vključi/izključi upoštevanje citiranih besedil in bibliografij ter nastavi "občutljivost" primerjanja.	Pomoč učitelju pri komentiranju in popravljanju študentskih izdelkov.


Vir: Blaugh	Vir: Edutopia

Natečaj za nagrade Kalanovega sklada

2011-02-22T22:13:00.000+01:00

Pavle Kalan
Vir: dLib.si

Upravni odbor Kalanovega sklada pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije

razpisuje na osnovi veljavnega pravilnika Kalanovega sklada

NATEČAJ ZA NAGRADE KALANOVEGA SKLADA

Nagrade Kalanovega sklada prejmejo knjižničarski delavci za tista pisna strokovna ali znanstvena dela, ki pomembno prispevajo k oblikovanju teorije bibliotekarstva in informacijske znanosti ter k praksi bibliotekarske in informacijske dejavnosti na slovenski ali mednarodni ravni.
Za nagrade Kalanovega sklada lahko kandidirajo v obdobju med 15.7.2009 in 15.7.2011 objavljena dela:
- a. Samostojna strokovna ali znanstvena dela in prispevki na temo 'Odziv knjižnic na zahteve novih generacij uporabnikov ob ponujenih možnostih najsodobnejše tehnologije' z ožjimi tematskimi področji:
  - Knjižnica v okolju 2.0
  - Oblikovanje strategije digitalizacije gradiv
  - Razumevanje potreb uporabnikov - digitalnih domorodcev
  - Združevanje količine podatkov z njihovo kakovostjo
  - Zagotavljanje kakovosti informacijskih virov in podatkov
  - Pametna virtualna knjižnica
  - Izobraževanje za informacijsko in digitalno pismenost - knjižničar in uporabnik
  - Odprti dostop in vloga knjižnic pri izgradnji repozitorijev
- b. Druga samostojna strokovna ali znanstvena dela in prispevki, ki so bili objavljeni v slovenskem ali tujem strokovnem oz. znanstvenem tisku.
Strokovna ali znanstvena dela, ki se potegujejo za nagrado Kalanovega sklada, lahko upravnemu odboru Kalanovega sklada predložijo posamezna bibliotekarska društva, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije ali jih predlagajo člani upravnega odbora Kalanovega sklada.
Predlagatelj mora predložiti upravnemu odboru Kalanovega sklada predlagano strokovno ali znanstveno delo s kratko obrazložitvijo predloga.
Predlogi za nagrade Kalanovega sklada morajo biti predloženi upravnemu odboru Kalanovega sklada najkasneje do 1.8.2011.
Predloge za nagrade morajo predlagatelji predložiti pisno na naslov:
Kalanov sklad
Zveza bibliotekarskih društev Slovenije
Turjaška 1, 1000 Ljubljana

Upravni odbor Kalanovega sklada si pridržuje pravico, da nagrade ne podeli, če predložena dela po njegovi presoji ne ustrezajo razpisanim pogojem.

Predsednik Upravnega odbora Kalanovega sklada
Ivan Kanič

Razpis natečaja bo objavljen v reviji Knjižnica, Knjižničarskih novicah in na spletišču Zveze bibliotekarskih društev Slovenije

Najboljši bibliotekarski blogi

2011-02-19T12:18:00.002+01:00

Za razliko od slovenskega prostora, kjer je branje (bognedaj celo pisanje) bloga prej ocenjeno kot izguba časa in resnega knjižničarja že skoraj nevredno početje, je strokovni in znanstveni blog v zahodnem svetu (tako zlorabljen in včasih silno primeren izraz, pred katerega po potrebi radi vstavimo še pridevnik "razvit") izjemno kreativno interaktivno okolje za strokovno in znanstveno komuniciranje, za katero ni več dvoma, da je koristno in ki aktivno povezuje veliko število strokovnjakov in znanstvenikov. Odzivnost, to je komentiranje objav, je praviloma zelo intenzivna. Scientific blogging in Research blogging sta priznana izraza, ki ju tudi google najde v milijonih. O tem je bilo tudi pri nas že marsikaj napisanega, nam najbližje so morda objave kolega Nekrepa Ali blogati?, Kaj je znanstveno bloganje?, Blog v znanosti in še katera.

Slovensko bibliotekarsko bloganje je komaj kaj več kot neobstoječe, odzivnost pa nič boljša. O tem pričajo tudi izsledki ankete med udeleženci bibliotekarskega posveta konec leta 2010.

LISNews že od leta 2006 objavlja ocene oz. priporočilni seznam najboljših bibliotekarskih blogov, ki jih je avtor Blake Carver uvrstil na seznam glede na njihov prispevek k razvoju, razumevanju in izobraževanju na različnih področjih bibliotekarske stroke. Letošnji nabor predstavlja v objavi The LISNews Blogs To Read in 2011. Prijetno presebnečenje, da je med prvimi desetimi tudi blog, namenjen študentom bibliotekarstva! Ob tem pa me še vedno neprijetno preseneča, da naši študentje bibliotekarstva svojo skupnost na Facebooku hermetično zapirajo za vse, ki se ne izrečejo za "prijatelje".

Vir: Cox&Forkum

Prostovoljstvo v Univerzitetni knjižnici Maribor

2011-02-14T15:54:00.000+01:00

Posredovano sporočilo:

V Univerzitetni knjižnici Maribor bodo v prihodnje zaposlili dva prostovoljca. V kolikor med diplomanti ali študenti bibliotekarstva poznate koga, ki bi rad pridobil delovne izkušnje v naši knjižnici, ga lahko napotite na Mirjano Gazvoda. Sklenjena bo pogodba, zavarovanje, malica, potni stroški, eventualna nagrada. Vsekakor pa bi želeli kandidate pripeljati do strokovnih izpitov. Imeli bodo konkretno delo in program usposabljanja po dogovorjenem urniku.

Mirjana Gazvoda
Univerzitetna knjižnica Maribor
e-pošta: mirjana.gazvoda@uni-mb.si

Potujoča knjižnica malo drugače

2011-02-09T21:24:00.055+01:00

Openbare Daltonschool

Te dni bo obletnica smrti (16. februarja 1912) Lovra Stepišnika, prvega slovenskega potujočega knjižničarja, narodnega buditelja in bukovnika, ki se je rodil leta 1834 na Štajerskem. Bil je vnet zbiratelj slovenskih knjig, ki jih je tudi prepisoval in posojal svojim sosedom. Leta 1867 je s sodelavcem ustanovil Bralno društvo pod Pohorjem, prvo politično in kulturno društvo v tistih krajih, pred tem pa že tudi knjižnico Bukvarnico, ki ima prvi zapis v inventarno knjigo že leta 1863. To je bila prva slovenska potujoča knjižnica. Lovro je knjige nosil v košu od hiše do hiše in jih posojal neukim kmetom. Čez mesec dni se je ponovno odpravil na pot in knjige zamenjal. (povzeto po Wikipedia)

V okviru Zveze bibliotekarskih društev Slovenije deluje Stepišnikov spominski sklad, ki so ga ustanovili slovenski knjižničarski delavci v spomin na prvega potujočega knjižničarja Lovra Stepišnika, namenjen pa je pospeševanju razvoja in strokovnega dela na področju potujočega knjižničarstva. Sekcija za potujoče knjižnice pri ZBDS izdaja tudi svoj časopis Potujoče novice.

Kljub temu, da ima slovensko potujoče knjižničarstvo stoletje in pol dolgo žlahtno tradicijo, se tega tudi knjižničarji premalo zavedamo. "Knjižnica" je v naši zavesti še vedno zgradba, v kateri "se nekaj dogaja", virtualna, digitalna in elektronska knjižnica pa je še bolj v oblakih . . . Na potujočo knjižnico in njeno pomembno poslanstvo skorajda ne pomislimo. Tokrat se bomo v sliki sprehodili med različnimi potujočimi knjižnicami preteklosti in ugotovili, da tudi danes ni potujoča knjižnica vedno samo bibliobus, kot ga poznamo pri nas. Knjige se prevažajo tudi na kolesih, kamionih, prikolicah, vlakih, ladjah, prenašajo jih sloni, kamele, osli . . .


1	2

3	4

5	6

7	8

9	10

11	12

13	14

15	16

17	18

19	20

21	22

23	24

25	26

27	28

29	30

31
Vir fotografij:
1. Mariborska knjižnica - Potujoča knjižnica 2. Graafschap bibliotheken 3. Bookmobile History 4. The Library History Buff 5. DeKalb County Public Library 6. AwesomeOff 7. Library Lingo 8. Bibliobús del Servei de Biblioteques del Front 9. Vivat Academia 10. Couv.ill.encoul 11. Quotha 12. RTVNoord.nl 13. Manly Library Afloat 14. Crave 15. Library Ship visits Bangkok again	16. Infobus 17. Bookshelf 18. Bookshelf 19. Treehugger 20. Bibliothèque Chapucéenne 21. Karen Munro, Learning Librarian 22. Cambridge University Libraries 23. Picasa - Lisa Gelfand 24. LudoBiblioJeep 25. Cambridge University Libraries 26. Bilingual Librarian 27. KK* 28. Sustainable Cities Collective 29. BBC News 30. Mariborska knjižnica - Potujoča knjižnica 31. IPS

Razpis za bibliotekarja na Statističnem uradu RS

2011-01-26T14:17:00.000+01:00

Katja Šnuderl nas je obvestila, da je objavljen razpis za bibliotekarja na Statističnem uradu RS za vodenje specialne knjižnice in pomoč v informacijskem središču.

Zaradi pravil zaposlovanja javnih uslužbecev so najprej objavili interni natečaj. Nanj se lahko prijavijo zaposleni v državnih organih. Če prijav v 8 dneh ne bi bilo, bodo objavili javni natečaj (ta je odprt za vse, ne glede na trenutno zaposlitev).

Vsebina natečaja je dosegljiva na naslovu:
http://www.mju.gov.si/si/delovna_razmerja_in_stipendiranje/objave_prostih_delovnih_mest/interni_natecaji/novica/article/267/12443/cf28fa9a69/

Kot je objavljeno v besedilu natečaja, je za dodatne informacije o delovnem mestu na voljo Katja Šnuderl na telefonski številki 01/ 24 15 161.

Satelitski posnetki in slovenska nacionalna knjižnica

2011-01-23T17:36:00.005+01:00

Kaj imajo sateliti opraviti s knjižnicami? Nič. Ali pa tudi, kakor kdaj. Če ne drugega je GPS sprejemnik zadnje čase vgrajen skoraj že v vsak telefon, tudi nekateri žepni fotoaparati modela "trotlziher" za stotaka ali malo več ga že ponujajo in moderno je postalo geooznačevanje slikovnih in videoposnetkov, georeferenca pa je eden od metapodatkov, ki utegne zanimati tudi knjižnico. Vendar je razlog za moje pisanje nekoliko drugačen. Relativno dobri satelitski posnetki so danes z dvema klikoma javno in brezplačno dosegljivi skoraj za vsak kotiček Zemljinega površja in zanimivo je pokukati, kakšna je zdaj januarja sicer poleti nabita plaža ali pa priljubljeno smučišče avgusta, ko se tam pasejo krave (da, krave lahko tudi preštejemo in tudi na parkirišču pred hišo se dobro vidi, kakšne barve je moj avto in kakšne sosedov). Ali pa, kako zgleda parkiranje okrog knjižnice, kamor se odpravljam . . . Če so seveda posnetki dovolj sveži. Pri osveževanju posnetkov pa se zaplete, brezplačni za tako javno rabo so navadno nekoliko zastareli (če odštejemo žive cestne kamere, ki pa so nekaj povsem drugega), za nekaj fičenkov pa je mogoče kupiti že boljše in skoraj povsem nove posnetke. Pa se pri nas na sončni strani Alp stvari dogajajo tako počasi, da jih tudi redko osveževanje satelitskih posnetkov dovolj dobro zabeleži.

Na satelitskih posnetkih Ljubljane je lepo vidna vrzel na križišču Barjanske, Slovenske in Aškerčeve, da, tam nasproti Križank . . . Nekoč Angorine v delavnice spremenjene predmestne hiše, potem gradbena škrbina, pa arheološko najdišče, nekaj časa z reklamnimi panoji ograjena džungla in zdaj parkirni prostor. Tega smo Ljubljančani še najbolj veseli, če že knjižnica tam ne more stati. Parkirni prostor je v centru Ljubljane pač dragocenejši od knjige! Ja, tista knjižnica, za katero je sam presvetli minister pred desetletji vzidal temeljni kamen ali nekaj podobnega, morda ne vedoč, da bodo staro hišo nekaj let kasneje tako ali tako podrli in z njo vred tudi njegovo ploščo . . . Ne bom se spuščal v silne razprtije in razprave o knjižnici in projektu, o tem so povedali v tem dolgem času več kot dovolj silni politiki vseh barv in odtenkov, arhitekti, župani, strokovnjaki in laiki, tu in tam celo kak knjižničar. Tudi ne bom ponavljal, da je to kulturna in politična sramota tega malega in trpežnega podalpskega naroda. Samo z veseljem želim pokazati, da obstajajo poleg starejših satelitskih posnetkov, kakršne poznamo na Google Maps, Najdi.si, Geopedji, Atlasu okolja ipd., tudi že novejši . . .
Vsi posnetki so narejeni v dopoldanskem času. Pozor: časovna oznaka, to je datum ali letnica na posnetku, lahko pomeni skoraj karkoli!

Po zaključku arheoloških izkopavanj, vendar še pred zasutjem jame
Vir: SatSig

Zasuto arheološko najdišče in bujna vegetacija . . . Bo kdaj gradbena jama?
Vir: Atlas okolja

Novejši posnetek s parkirnim prostorom.
Je tam desno zgoraj v časopisni čitalnici vaš avto?
Vir: TerraServer

Saj res. Delovni naslov prispevka je bil " Satelitski posnetki in slovenska nacionalna sramota", pa se v naslov ne spodobi pisati grdih besed.

Razpis za delovno mesto urednika digitalne knjižnice ODKJG

2011-01-17T09:03:00.002+01:00

Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja razpisuje delovno mesto urednika digitalne knjižnice ODKJG za polni delovni čas:

V Osrednji družboslovni knjižnici zaposlimo urednika digitalne knjižnice ODKJG za polni delovni čas.
Delovne naloge:
razvoj, implementacija in vzdrževanje digitalne knjižnice
razvoj, implementacija in vzdrževanje spletnih strani knjižnice
sodelovanje pri razvoju e-storitev za uporabnike
izobraževanje in pomoč uporabnikom za uporabo informacijskih virov
sodelovanje z zunanjimi partnerji pri razvoju in uporabi e-virov in e-storitev

Od kandidata/kandidatke pričakujemo:
VII. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri
Izkušnje pri implementaciji programskih rešitev v spletnih okoljih, zaželeno v povezavi s knjižnicami
Izkušnje pri uporabi programskih orodij kot so ASP.Net, JavaScript, MySQL, Perl, PHP, XML, CSS, XHTML ipd.
Izkušnje z napredno uporabo MS programske opreme
Izkušnje s tehnologijami za shranjevanje in uporabo digitalnih avdio in video vsebin
Izkušnje pri preiskovanju in uporabi elektronskih informacijskih virov v knjižnicah
Sposobnost reševanja problemov pri uporabi spleta in spletnih brskalnikov
Vsaj 3 leta izkazanih delovnih izkušenj pri uporabi informacijskih tehnologij
Aktivno znanje angleščine
Komunikacijske in organizacijske sposobnosti
Sposobnost za skupinsko delo
Samoiniciativnost, kreativnost in zanesljivost
Odgovornost pri prevzemanju nalog in vestnost pri delu

Delovno mesto razpisujemo za obdobje enega leta z možnostjo podaljšanja. Poskusna doba je tri mesece. Pričetek dela je takoj.
Evropski CV in prošnjo, iz katere so razvidna vaša znanja in delovne izkušnje v priponki pošljite na naslov:
mag. Mirjam Kotar
Fakulteta za družbene vede
Kardeljeva ploščad 5
1000 Ljubljana, Slovenija

Razpis za delovno mesto je na strani ZZZS objavljen danes, odprt je do 25. januarja 2011.

Česa Orwell ni vedel . . .

2011-01-12T22:41:00.002+01:00

Kaj bi bilo, če bi bile knjige na razpolago pod takimi pogoji, kot so elektronske knjige?

Lik sove in knjižnice v tujini

2011-01-05T20:03:00.001+01:00

Partido Verde Bolivia
Biblioteca On-Line

V prispevku Sova - simbol znanja, modrosti in tudi knjižnic smo decembra na kratko spregovorili o simbolni povezavi lika sove in knjižnice, hrama znanja in modrosti. Ob tem je bilo predstavljenih tudi nekaj logotipov bibliotekarskih združenj in podob sov na spletnih straneh slovenskih knjižnic. Tokrat smo nabrali like sov, ki se pojavljajo kot logotip ali likovna oprema spletnih strani petdesetih knjižnic v tujini.

Prihodnjič bomo posvetili nekaj prostora sovi v knjižnični arhitekturi.


1	2	3	4	5

6	7	8	9	10

11	12	13	14	15

16	17	18	19	20

21	22	23	24	25

26	27	28	29	30

31	32	33	34	35

36	37	38	39	40

41	42	43	44	45


46	47	48

49	50	51

52	53	54

Sovice gnezdijo v teh knjižnicah:

La Bibliothèque Page à Page, Servaville
Bibliothèque municipale de Mercier
Biblioteca Ambientale Provinciale
Szilléri-Könyvtár Szeged
Biblioteca C.E.I.P. Jorge Guillén
Biblioteca Central y Centro de Documentación de la Universidad Nacional de Educación,
Enrique Guzmán y Valle
Biblioteca de ies Fuente Lucena
Biblioteca Escolar "Larios - Perchel"
Biblioteca Escolar Rodulfo de Valle
Biblioteca escolar del I.E.S. Galileo Galilei de Navia, Asturias
Biblioteca del CRA Tras la Sierra
Biblioteca SSCC
Biblioteca del Colegio Seminario, Montevideo - Uruguay
Általános Iskola Könyvtár
Biblioteca del Colegio
Biblioteca Escolar Bibez
Biblioteca Escolar CREA
Biblioteca escolar Elena Luque, Santa Cruz
Biblioteca-FIA
El IES "ABULA, Biblioteca
Escuela Politecnica Nacional Ecuador, Biblioteca
Biblioteca del C.P de Morcín
Bibliothek der Stiftung für Sozialgeschichte
Schul- und Stadtbücherei Großalmerode
Bibliothek Turbenthal
Stadtbücherei Esens
Die Bibliothek des Bundes Nebelkloster
Vogtlandbibliothek
Dorfbibliothek Twann-Ligerz-Tüscherz
Philatelistische Bibliothek Hamburg
Hauptschule Pulkau Bibliothek
A k r i b i e - Arbeitskreis kritischer BibliothekarInnen
Bibliothek für Kinder, Frankfurt
Stadtbibliothek Basel
Saarbrücker Bibliothek
UCL Library Services
Newark Public Library
Newark Public Library
Newark Public Library
Northumbria Library Learning café
Olive Warner Memorial Library
Duluth Public Library
Kilkenny Library
EASE Library
Washakie County Library
Teleki - Bolyai Könyvtár
Cambridge Library Group
Wetumpka Public Library
Alaska Online With Libraries
Leesville Library
Ada Community Library
Northeast/Spruill Oaks Library Book Club
Perry Public Library
A Repository of Visuals by S.L. Johnson
Biblioteca del Colegio Seminario Montevideo - Uruguay

Razumeti vatikansko knjižnico ...

2011-01-04T11:09:00.000+01:00

Vatikansko knjižnico, ki so jo lanskega septembra po treh letih obnove znova odprli, bodo do konca januarja postavili na ogled tudi širši javnosti skozi razstavo z naslovom Razumeti vatikansko knjižnico.
Le ta bo omogočila listanje po faksimilih dragocenih starodavnih rokopisov in opazovanje restavratorjev pri delu tudi povsem običajnim obiskovalcem.

Razstava je oblikovana kot multimedijska pot z videonapravami in računalniki. Postavili so tudi restavratorski laboratorij, kjer bodo vatikanski restavratorji obiskovalcem predstavljali svoje delo in jim predstavili restavriranje antičnih kodeksov in pergamentov.

Obnova knjižice, ki pa še ni dokončana, saj bodo do leta 2012 odprli še eno čitalnico v galeriji, je do sedaj stala kar 25 milionov evra.

Več pa na: http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/vatikanska-knjiznica-javnosti-predstavlja-svoje-zaklade/247721

2010-12-24T10:15:00.000+01:00

Toplini vsa vrata naj božič odpre,
naj srečno obdobje za vas se prične!
A leto prihodnje naj zdravja vam da,
obilja, ljubezni pa v časi brez dna.

Veliko sreče in lepih sanj,
naj vam prinese božični dan.
In novo leto naj zaživi,
radosti polno,
brez solz in skrbi!

Želimo vam vse lepo in dobro,
vaš Biblioteam

Sova – simbol znanja, modrosti in tudi knjižnic

2010-12-20T21:21:00.007+01:00

Sova, skrivnostna in hkrati zlovešča prebivalka noči je že od davnine vzbujala radovednost in burila domišljijo ljudstev na vseh koncih sveta. Najbrž je ni kulture, ki ne bi v svojih verovanjih in simboliki vpletala tudi sove. Zaradi njene pojave, glasov in načina življenja so jo pogosto povezovali z nesrečo in smrtjo, vendar tudi modrostjo, znanjem in tradicijo. Ateno, grško boginjo civilizacije in modrosti, vedno spremlja sova, ki je postala simbol kopice univerz in akademskih združenj, tudi naše nove Univerze v Novi Gorici. Kot simbol se pogosto pojavlja v logotipih šol vseh stopenj, univerz, akademij, pedagoških združenj, študentskih združenj, strokovnih združenj, bralnih društev, društev pisateljev, knjigarn, založb (Sova smo poimenovali vrsto slovenskih leksikonov), od davnine do danes se je ohranila na kovancih in ekslibrisih. Nič nenavadnega torej ni, da je stilizirana slika sove tesno povezana tudi s knjižnicami, hrami znanja in modrosti.

Stilizirana glava sove je logotip Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in njene strokovne revije Knjižnica. Vijolična barva, izbrana za logotip, je najpogosteje povezana s poduhovljenostjo, meditacijo, trezno presojo in dragocenostjo, kot imajo za človeka v naravi prav posebno mesto rastline s cvetovi te barve, npr. sivka, vijolice, orhideje. Umetniško izdelane keramične sovice naše bibliotekarske kolegice Marje Prelovšek so postale značilno in prikupno protokolarno darilo Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Ob slovenskem združenju predstavljamo še logotipa dveh nemških knjižničnih združenj.


Zveza bibliotekarskih društev Slovenije - ZBDS	Revija Knjižnica	Sovica, protokolarno darilo ZBDS


Regionaler Bibliotheksverbund Jerichower Land	Arbeitsgemeinschaft der Bibliotheken und Dokumentationsstellen der Ost-, Ostmittel- und Südosteuropaforschung - ABDOS

Sova se pojavlja tudi v logotipu ali na spletnih straneh nekaterih slovenskih knjižnic, zasledili smo tri in se opravičujemo, če smo katero od knjižnic spregledali.


Knjižnica Šentjur	Knjižnica Kulturni dom Šmarje pri Jelšah

Najbogateje je gotovo zastopana na spletišču Mariborske knjižnice, ki ima na podobi sovice zgrajeno prikupno in šegavo celostno podobo.

Kdaj kasneje bomo predstavili še izbor logotipov nekaterih tujih knjižnic in sovo v arhitekturi knjižnic.

Pogledi Biblioteama na dogodke v MKL - "Pojasnilo direktorice Jelke Gazvoda v zvezi z zaposlitvami novih delavcev v letu 2010" - 1.del

2010-12-14T10:30:00.003+01:00

Gre za precej pomembno zadevo (več na:
Sum nestrokovnega in neetičnega kadrovanja v MKL) zato smo se odločili, da jo objavimo v razširjeni obliki, vendar za lažji pregled v dveh delih. V prvem delu podamo splošna opažanja glede prijav, v drugem delu pa podamo naša načelna mnenja tako o tej zadevi kot o zaposlovanju nasploh. Upamo da se boste prebili skozi besedilo in nanj podali vaša mnenja.

Direktorica MKL Jelka Gazvoda je bila v naših poizvedbah ustrežljiva in nam je na našo prošnjo poslala več dokumentov, ki se tičejo politike zaposlovanja. Prvi dokument objavljamo v celoti (z dovoljenjem), gre pa za "Pojasnilo v zvezi z zaposlitvami novih delavcev v letu 2010". Drugi dokument je interne narave in ga ne bomo objavili, ga bomo pa povzeli in podali naša razmišljanja. Gre za pravzaprav izjemno priložnost vpogleda v tabele s prijavljenimi kandidati za omenjena sporna delovna mesta in pravzaprav za izjemno priložnost vpogleda v metodologijo ocenjevanja kandidatov neke večje slovenske knjižnice. Šlo je za naslednja delovna mesta:

1. delovno mesto višjega knjižničarja v knjižnici Jožeta Mazovca
2. delovno mesto knjižničarjev v knjižnici Prežihov Voranc in knjižnici Bežigrad
3. delovno mesto bibliotekarja v knjižnici Jožeta Mazovca

Na 1. delovno mesto višjega knjižničarja so bili zahtevani naslednji pogoji:
- VI. stopnja izobrazbe bibliotekarske, družboslovne ali druge ustrezne smeri;
- dodatne zahteve: bibliotekarski izpit – višji knjižničar (pripravnik ali začetnik ga mora narediti v dveh letih), po potrebi dovoljenje za delo v sistemu Cobiss;
- delovne izkušnje: /
- znanja in sposobnosti: aktivno znanje slovenskega jezika, pasivno znanje enega tujega jezika, poznavanje in uporaba programov COBISS in drugih ustreznih računalniških programov.

MKL je v drugem dokumentu zastavil malce drugačne pogoje (v internem zapisu): splošna razgledanost, sposobnost prijaznega komuniciranja z uporabniki, dvoizmensko delo in sobotna dežurstva. Predvideno je petmesečno poskusno delo. Na razpis za to delovno mesto se je prijavilo 15 kandidatov. Izbran je bil eden. Kandidati so bili razvrščeni v tabelo, kjer so v 1.stolpcu Pogoji, v 2. stolpcu Izobrazba, v 3. stolpcu Dodatna znanja, v 4. Delovne izkušnje in v 5. Komunikativnost in drugo (opažanja komisije).

Zanimivosti, ki smo jih opazili:
- samo 2 kandidata sta že imela opravljeni bibliotekarski izpit;
- 8 kandidatov ni poznalo sistema COBISS;
- ustrezne računalniške programe so obvladali vsi;
- več kot polovica kandidatov je imelo VII stopnjo izobrazbe.

Na 2. delovno mesto knjižničarjev so bili zahtevani naslednji pogoji:
- izobrazba: V. stopnja izobrazbe;
- dodatne zahteve: bibliotekarski izpit – knjižničar (pripravnik ali začetnik v stroki ga mora opraviti v dveh letih), po potrebi dovoljenje za delo v sistemu Cobiss;
- delovne izkušnje: /
- znanja in sposobnosti: znanje slovenskega jezika, poznavanje in uporaba programov COBISS in drugih ustreznih računalniških programov.

Pri tem delovnem mestu je MKL v internem dopisu dodal, da so zaželjene trimesečne delovne izkušnje na podobnih delih v knjižnici, ni bil pa to pogoj. Predvideno je bilo trimesečno poskusno delo. Na razpis se je prijavilo 17 kandidatov, od tega so izbrali tri.

Zanimivosti, ki smo jih opazili:
- kar 8 kandidatov je imelo VII stopnjo izobrazbe - izbran ni bil noben od teh, saj pravijo da praviloma ne zaposlujejo ljudi s to izobrazbo na to delovno mesto;
- noben od kandidatov ni imel opravljenega bibliotekarskega izpita;
- 4 kandidati so poznali sistem COBISS.

Na 3. delovno mesto bibliotekarja so bili zahtevani naslednji pogoji:
- izobrazba: VII/2. stopnja izobrazbe bibliotekarske, družboslovne ali druge ustrezne smeri;
- dodatne zahteve: bibliotekarski izpit – bibliotekar (pripravnik ali začetnik ga mora narediti v dveh letih), po potrebi dovoljenje za delo v sistemu Cobiss;
- delovne izkušnje: /
- znanja in sposobnosti: aktivno znanje slovenskega jezika, aktivno znanje enega tujega jezika, poznavanje in uporaba programov COBISS in drugih ustreznih računalniških programov.

Pri tem delovnem mestu je MKL v svojem dokumentu navedel še poznavanje vseh osnovnih delovnih procesov v splošni knjižnici. Predvideno je petmesečno poskusno delo. Na razpis se je prijavilo 27 kandidatov, od tega je bil izbran en.

Zanimivosti, ki smo jih opazili:
- pogoja izobrazbe ni izpolnjevalo 5 kandidatov;
- en kandidat ni imel opravljenega izpita kljub več kot dveletnemu delu v knjižnici (kako je to mogoče?);
- 3 kandidati so imeli že opravljen bibliotekarski izpit;
- 7 kandidatov ni poznalo sistema COBISS.

Toliko zaenkrat. Vabimo vas, da si v drugem delu preberete naša načelna mnenja o zaposlovanju in zahtevah delodajalcev, glede kandidatov in sistema "ocenjevanja" kandidatov.

Načelna mnenja Biblioteama na dogodke v MKL in o zaposlovanju ter zahtevah delodajalcev na splošno - 2.del

2010-12-14T10:28:00.003+01:00

V drugem delu predstavitve problematike (prvi del je govoril o razpisnih pogojih), bomo predstavili naše splošne opazke glede kandidatov in sistema "ocenjevanja" kandidatov:

- Delovnih mest krinično primanjkuje. To dokazujejo prijave kandidatov, ki so iz vseh vetrov. Cela kopica profesorjev, gimnazijskih maturantov, od zgodovinarjev do ekonomistov.
- Sama sistematizacija je zastavljena tako, da se v njej lahko najdejo takorekoč vsi. MKL ne pogojuje delovnega mesta z izkušnjami, saj želijo, kot pravijo, sami usposobiti ljudi.
- Pod dodatna znanja kandidati navajajo vse mogoče - od certifikata ECDL, obvladovanje vseh mogočih tujih jezikov, poznavanje okolja Windows, poznavanje svetovnega spleta (nas resnično zanima, kaj to pomeni?) ipd.
- Kar se tiče delovnih izkušenj, lahko povemo to, da je večina kandidatov pravzaprav nepismenih na temu področju, saj navajajo praktično vse vrste dela, ki so ga opravljali. Koga to pravzaprav zanima? Pod delovne izkušnje se navajajo izkušnje, ki so v povezavi z delovnim mestom, na katerega se prijavljate!
- Zdi se, da je MKL na položaj, ki prinese "največ točk" postavil prav komunikativnost in ne izobrazbo ter delovne izkušnje. Vsi izbrani kandidati so bili prav na tem mestu najbolje ocenjeni.

O problemu kadrovanja se v knjižnicah nasploh zelo malo govori, še manj pa je o tem napisanega ali raziskanega - mislimo da je ravno ta primer dober, da o tem spregovorimo. Omenili bi nekaj izzivov na to temo:

- Poznavanje paketa Microsoft ni danes nobeno računalniško znanje več. To obvlada vsak osnovnošolec. Smešno je tudi navajanje poznavanja spleta. Nekateri izmed nas smo po službeni dolžnosti in tudi v prostem času na spletu 10 ur in več dnevno pa ne bomo nikoli trdili, da poznamo splet. Danes je precej bolj pomembno, ali znamo preko spleta z uporabniki vzpostaviti stike, ali mu znamo poiskati informacije v preverjenih spletnih virih in nasploh, ali smo "spletno pismeni".
- V okviru t.i. socialnih znanj in kompetenc je premalo poudarka na timskem delu. Danes procesi v knjižnici niso več strogo ločeni in bodo čedalje manj. Sposobnost timskega dela je izjemnega pomena.
- Na prejšno alinejo se delno navezujejo tudi organizacijska znanja - ali je kandidat poleg delovanja v skupini sposoben tudi kdaj sam "prijeti vajeti v roke"?
- Dobro bi bilo, da bi se delodajalci med seboj uskladili in kot nujno zapovedali samo prijave preko evropskega CV, ki je standardna oblika življenjepisa.
- Ali se na tovrstnih intervjujih sprašuje kaj o lastni ustanovi? Ali je kandidat, ki se prijavi na delo v MKL, pa ne ve nič o MKL, resen kandidat?

Za konec tega članka pa bomo dodali še nekaj konkretnih opazk glede same situacije v MKL:

- Po pregledanem gradivu lahko zaenkrat trdimo, da ni šlo za kršenje zakona.
- Sodeč po videnem gradivu ne moremo trditi, da so izbrani kandidati res najboljši možni kandidati - po našem mnenju ne izstopajo preveč.
- Po našem mnenju ne gre toliko za problem tovrstnega zaposlovanja, kot pa izjemno napetih odnosov znotraj knjižnice. Uprava bi lahko v takšnih situacijah še pred dano odločitvijo razložila zaposlenim kako in kaj - morda bi bil lahko tudi kdo od zaposlenih v kadrovski komisiji? Na tem mestu namreč še ni razčiščeno, kako je bil izničen konflikt interesov v sami komisiji.

Vodstvo načeloma ne odgovarja zaposlenim v smislu neke odgovornosti po dolžnosti. Je pa ta anonimka resen pokazatelj, da so odnosi v MKL resno skrhani in so posledično vso zadevo pripeljali tako daleč.

Osnove tehnološke pismenosti za preživetje

2010-12-12T16:12:00.000+01:00

Ko sem (digitalni priseljenec) s sinom (skoraj digitalnim domorodcem) na spletu in v ljubljanskih trgovinah mukotrpno primerjal in izbiral prenosnik zanj in se čudil anahronizmom sodobne tehnologije, ki jim niti zares odlični specializirani prodajalci niso bili kos, da ne govorim o prodajalcih, ki niso bili ničemur kos, sem naletel na članek prav tako izmučenega ameriškega očeta (Kelly, Kevin: Achieving Techno-Literacy, The New York Times, September 16, 2010), ki povzema osnove današnje tehnološke pismenosti takole:

Vsaka nova tehnologija nekoč udari nazaj. Močnejši so njeni čari, močneje jo je mogoče zlorabiti. Presodite, kolikšna je cena in ali ste jo pripravljeni plačati (pa ne samo v denarju!).
Tehnologija se izboljšuje tako hitro, da je treba odlagati nabavo potrebne opreme do zadnje sekunde. Skušajte se sprijazniti s spoznanjem, da je vse, kar kupite, že tudi zastarelo.
Predno boste povsem obvladali novo napravo, program ali kako drugo iznajdbo, jo bo že zamenjalo kaj novega; vedno boste začetnik. Bodite v tem dobri.
Ne zaupajte nobeni tehnologiji, ki se zapira v lastne zidove. Če jo lahko popravite, spremenite ali vanjo sami vdrete, je to dober znak.
Pravi odziv na bedasto tehnologijo je, da sam napraviš boljšo, tako kot pravi odziv na bedasto idejo ni njena prepoved, ampak zamenjava z boljšo idejo.
Vsaka tehnologija je pod vplivom svojih vgrajenih lastnosti: kaj izhaja iz tega?
Nihče nima pojma, za kaj bo mogoče iznajdba nekoč zares dobra. Ključno vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo, ko jo bodo že vsi imeli.
Čim starejša je tehnologija, tem bolj verjetno je, da bo še naprej uporabna.
Najdite si minimum tehnologije, ki vam še vedno maksimalno povečuje možnosti.

Sam bi po najnovejših izkušnjah dodal še: Nikoli ne verjemi vsega, kar piše na škatli, nalepki, v prodajnem katalogu, na polici ob izdelku, v specifikaciji spremljajoče tehnične dokumentacije . . .

Pojasnilo direktorice MKL Jelke Gazvoda Oddelku za kulturo MU MOL

2010-12-10T10:35:00.000+01:00

8.12.2010 smo od Oddelka za kulturo MU MOL prejeli pojasnilo direktorice MKL Jelke Gazvoda glede zaposlovanja v Mestni knjižnici Ljubljana. Dovoljena nam je bila objava dokumenta - zato ga na tem mestu objavljamo. Navkljub dovoljenju smatramo, da ni potrebno izpostavljati zaposlenih z imeni, zato smo v dokumentu izbrisali imena:

Kadrovanje MKLa

Nekaj ur po koncu knjižnega sejma

2010-12-05T22:06:00.001+01:00

Pred nekaj urami so se zaprla vrata za 26. slovenskim knjižnim sejmom. Velikim dogodkom za slovensko knjigo in vse, ki jo imajo radi ali pa so se z njo silom prilike pač dolžni srečevati. Odlikoval ga je bogat, pester in zanimiv program vse te dni, obilica predstavitev, nagrad, pogovorov in kavarniških debat. Pač vse, kar sodi k taki osrednji prominentni kulturni prireditvi, ki se že lahko kiti s tradicijo lepega števila let in si je utrla prostor v naši zavesti, da jo vsakič pričakujemo še pred najavo v medijih. S knjižnim sejmom živimo in kot pride vsako leto silvestrski večer, tako mora nekaj prej priti tudi naš sejem. Po obsegu in blišču pač primeren okolju, v katerem je zrastel, čeprav že bežen pogled na stojnice pokaže, da smo knjižno bogat narod. Kakšnih sto razstavljalcev je bilo na stojnicah lepo razvrščenih v treh nadstropjih, kot po kastah . . . V pritličnem preddverju veliki, pomembni, slavni, lepi, bogati. V prvi kleti še vedno pomembni a manj bogati, ali pa še druga stojnica nekaterih od tam zgoraj. V drugi kleti pa miške, piške in druga drobnjad, nekateri so s knjigami komaj pokrili površino mize. Ampak celoten sejem zares daje vtis, da je založniška bera slovenskih založb glede na prebivalstvo in majhnost knjižnega trga res bogata. Vsaj kar se števila naslovov tiče. In seveda tudi cen, te so bolj za bogataše. Popusti pa kakor kje in kakor kdaj.

Ja, res je dišalo po knjigi, tiskani knjigi. In samo po tiskani knjigi. Še največ elektronike je bilo v fotoaparatih in telefonih obiskovalcev. Drugega pa nič. Nič. Na dveh, treh stojnicah je bilo nekaj žepkov s slovarji na cederomih, komaj kakšen nov med njimi. Opravičujem se, če sem spregledal kakšno očem skrito zadevo na cederomu. Aha, pa pet let star splošni leksikon v ogromni škatli je tudi bil. Ne za ene ne za druge prodajalci niso znali povedati, če delujejo na operacijskem sistemu Windows 7. Tudi edine (vsaj meni znane) založbe elektronskih knjig ni bilo na spregled, razen na debatni kavarni. Prav tako nikogar, ki bi imel na stojnici katerega od bralnikov elektronskih knjig. Pred leti je bil vsaj danes že malo pozabljeni Kolibri. Res ne vem, od kod strahovi, da bo nekaj tako rekoč neobstoječega ogrozilo slovensko tiskano knjigo.

Sum nestrokovnega in neetičnega kadrovanja v MKL

2010-12-03T14:38:00.000+01:00

V torek, 30. 11. 2010 je bil v Delu objavljen članek: Zaposleni očitajo neetično in nestrokovno kadrovanje: zaposlovanje sorodnikov v Mestni knjižnici Ljubljana, Andreja Žibret. Viri so anonimni, saj se bojijo posledic javnega razkritja korupcije. Pa poglejmo, za kaj pravzaprav gre, kot je opisano v citiranem članku:

Na novo so v roku parih mesecev zaposlili tri osebe: na delovna mesta knjižničarja in na dve delovni mesti bibliotekarja. Samo po sebi še ni sporno.
Zaposleni so: sin direktorice, sin kadrovnika in hči pomočnice direktorice. Še vedno nič spornega, če so kvalificirani in imajo izkušnje...
Vendar po poročanju anonimnih virov nimajo ne kvalifikacij ne izkušenj. Zato so bili razpisi ustrezno "prilagojeni" - to pa je sporno!
Delo so prejeli za nedoločen čas. Novo zaposleni naj bi prej delali v knjižnici kot prostovoljci.

Članek ni nič bolj natančen kot zgornje alineje. Vsebuje zagovor direktorice MKL Jelke Gazvoda, da je bilo vse izvedeno korektno. Vendar je nenavadno, da so zaposlili tri sorodnike treh vodilnih knjižnice v tako kratkem času.

Glede na obtožbe anonimnih virov bi rad vedel, kaj so zaposleni po izobrazbi in kakšne delovne izkušnje imajo? Kakšne reference in izkušnje so imeli ostali kandidati/ke? To bi pojasnilo dvome, ki se mi porajajo ob branju članka v Delu. Biblioteam se bo obrnil na vodstvo MKL in MOL in zaprosil za pojasnila. Pozivamo pa tudi vas, da v komentarjih poveste svoja mnenja, vsekakor tudi anonimno.

Zakaj je tiskani časopis nenadomestljiv?

2010-11-26T22:15:00.000+01:00

Dvomim, da bo e-bralnik lahko kmalu zares nadomestil tiskani časopis!

Vir: Cartoonstock

26. slovenski knjižni sejem

2010-11-26T09:09:00.001+01:00

Vabilo vsem knjižničarjem na 26. slovenski knjižni sejem. Tudi letos so pripravili prodajno razstavo novih knjig in vse spremljajoče kulturne prireditve v vseh treh preddverjih Cankarjevega doma. Do nedelje zvečer boste lahko uživali v družbi knjig in kulture.

Program

Sejem bo za obiskovalce odprt od srede, 1., do nedelje, 5. decembra 2010, od 9. do 20. ure.

Prosti vstop!

Nagrada in priznanja Slovenske sekcije IBBY

2010-11-24T08:51:00.000+01:00

The International Board on Books for Young People (IBBY) je neprofitna organizacija ljudi iz celega sveta, ki so se zavezali temu, da prinašajo skupaj knjige in otroke. Na razpis za priznanja Slovenske sekcije IBBY za promotorja branja se je odzvalo osem predlagateljev (Društvo Bralna značka Slovenije-ZPMS, Mariborska knjižnica, Produkcijska hiša RED, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Založba Miš in Založba Mladinska knjiga, Tjaša Urankar in Janja Vidmar). Poslali so osem predlogov za prejemnike nagrade in priznanj.

IO Slovenske sekcije IBBY je na seji 22. 11. 2010 potrdil odločitev komisije, da letos nagrado prejme:

Jože Zupan, profesor slovenščine in upokojeni ravnatelj OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert, vsestranski promotor branja in mladinske književnosti;

Priznanja prejmejo

mag. Barbara Hanuš, knjižničarka na OŠ Livada;
Nevenka Mandelj, knjižničarka na OŠ Litija;
Bedita Mlinar, strokovna vodja otroškega oddelka Knjigarne Konzorcij.

Iskreno čestitamo!

Nagrado in priznanja bodo prejemnikom podelili na skupni prireditvi Slovenske sekcije IBBY, Društva Bralna značka Slovenije-ZPMS ter revije Otrok in knjiga v petek, 3. decembra 2010, ob 15. 30, na Slovenskem knjižnem sejmu, na odprtem odru Društva slovenskih pisateljev v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma.

Brskalniki in splet za telebane

2010-11-21T12:44:00.003+01:00

Skoraj vsi dnevno uporabljamo splet, najbrž pa je mnogo takih, ki se jim bolj malo sanja, kako vse to deluje in kako lahko iz URL naslova preberejo informacije o viru in njegovi zanesljivosti. Google je pripravil spletno knjižico o tem, kako splet deluje - .20 Things I Learned About Browsers and the Web, v kateri na enostaven in razumljiv način razlaga splet in njegovo delovanje, HTML, brskalnike, piškotke, zasebnost in še marsikaj drugega. Brez pogostega vpletanja Googlovega brskalnika Google Chrome seveda ne gre. Priporočamo.

Ko računalnik obmolkne ...

2010-11-17T17:24:00.004+01:00

Dan sistemske in omrežne varnosti

ali

kako digitalnega jagenjčka na internetnem pašniku obvarovati pred cyber-Hannibalom

V torek 9.11.2010 je na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani, v okviru dne sistemske in omrežne varnosti, potekalo predavanje o računalniški varnosti.

Na dogodku se je zbralo nekaj več kot 220 udeležencem, katerim so predavatelji predstavili nekatere napade, ki na nas prežijo v sodobnih računalniških omrežjih. (Preko interneta nas je v živo spremljalo še okoli 50 uporabnikov.)

Za našo stroko so zanimiva predvsem predavanja, ki se tičijo zaščite pred napadi napadalcev.
Tako smo lahko v uvodu izvedeli, da informacijska varnost temelji na treh stebrih, ki so: zaupnost, neokrjenost in razpoložljivost. Škoda, ki jo povzročijo napadi na našo napravo, se lahko zgodi zelo preprosto, če npr. napadalec preslika svoj strojni naslov v logični naslov žrtve, žrtev pa za to ne ve. Še huje, če napadalcu uspe prepričati žrtev, da je napadalec sam privzeti prehod žrtve. V tem primeru se ves promet v internetu odvija preko napadalčevega računalnika.

Osnovna obramba temelji na tem, da vedno skrbimo za ustrezno izobraževanje uporabnikov in po potrebi tudi našega osebja, pazimo na certifikate, na ključavnice in barve v naslovni vrstici,...
Pri brezčičnih omrežjih z malo sreče in znanja lahko naše delovanje posluša kdorkoli. Prisluškovanje samo pa težko zaznamo. Standard IEEE 802.11 na primer je zelo podoben Ethernetu. (t.i. standardu IEEE 802.3) Doseg omrežji 802.11 v povprečju znaša nekaj 10 metrov, rekord pri dometu znaša nekaj nad 200 km.

Brezžična omrežja na npr. letališčih, v hotelih, kampih ipd. so lahko zelo nevarna saj je povezava ponavadi nezaščitena. Med nevarnostmi najbolj izstopa možnost, da nepoklicani prestrežejo nešifrirani omrežni promet in si lahko tako ogledajo tudi elektronsko pošto, priponke in druge vsebine, ki seveda niso javne. Ko se prijavi v javno dostopno brezžično omrežje, je uporabnik sicer obveščen, ali je omrežje šifrirano in na kakšen način. Temu obvestilu pa ne smemo brezpogojno zaupati. Priporočljivo je, da zaupne podatke šifriramo sami oziroma se prepričamo, ali je povezava s spletnim strežnikom vzpostavljena v varnem (https) načinu. Če pri uporabi javnih brezžičnih omrežij povezava ni varna, ne pošiljajte zaupnih podatkov.

Za zmanjšanje možnosti zlorabe se priporoča:

redno posodoblje antivirusnih programov,
“sandbox” orodja,
virtualizacija,
noscript vtičnik za firefox,
zagon kritičnih programov s pravicami ne-administratorkega uporabnika in
spremljanje varnostnih obvestil.

Za knjižničarje je pomembno da se zavedamo vseh nevarnosti, ki v spletnem okolju prežijo na nas, se čimbolj izobražujemo v tej smeri in tudi ustrezno osveščamo svoje oporabnike glede varnosti na spletu.

Več o samem dogodku si lahko preberete na spletni strani Laboratorija za računalniško komunikacijo.
Ogledate pa si lahko tudi fotografije , prosojnice in videoposnetek dogodka.

Predstavitev DKUM, ePrints.FRI in Fedore

2010-11-16T18:23:00.000+01:00

V četrtek, 11. novembra, je bila na FDV v organizaciji Osrednje družboslovne knjižnice predstavitev treh sistemov za gradnjo repozitorijev, namenjena knjižničarjem Univerze v Ljubljani, okrog 30 nas je bilo. Predavateljem se zahvaljujem, da so mi dovolili objaviti predstavitve tudi na Facebooku in Biblioblogu.

DKUM, Milan Ojsteršek
https://sites.google.com/site/ivankanic/povezave/DKUM_na_UNI-LJ.PPT
Fedora, Matjaž Kralj, Eternus
https://sites.google.com/site/ivankanic/povezave/Fedora.pptx
ePrints.FRI, Miha Peternel
http://lrv.fri.uni-lj.si/miha/ePrints.FRI-FDV2010.pdf

Knjižnica kot srce mesta

2010-11-09T10:29:00.001+01:00

Posvet o knjižnicah, ujetih med tradicijo in prihodnostjo

Zasledili smo novico na MMC RTV SLO/STA, da so v Knjižnici Otona Župančiča na celodnevnem posvetu na temo Knjižnica, srce mesta: med tradicijo in prihodnostjo razpravljali o vlogi knjižnic v sodobnem času.

Glavne misli iz posvetovanja so :

dandanes je za knjižnice pomembno, da znajo na različne načine pritegniti uporabnike v svojo knjižnico;
prav prireditve, kakršna je bil ta, so tiste, ki pomagajo slovenskim knjižnicam uresničevati zastavljene cilje;
poudarek je bil na vlogi vključevanja sodobnosti v tradicionalno poslovanje knjižnic, saj bi te v časih spletnih socialnih omrežij drugače le stežka preživele;
v Sloveniji imamo slabo razvito mrežo trženja knjig;
knjižnica je točka identifikacije mesta, ki s storitvami virtualnega prostora vzpostavlja tudi točko socializacije in širše komunikacije v mestu;
knjižnica je gen, ki s svojo aktivnostjo prenaša dediščino znanosti in kulture naslednjim generacijam.

Glavni urednik Mladinske knjige Miha Kovač je branje knjig označil kot poglobljeno, intelektualno iskanje informacij, medtem ko brskanje po spletu po njegovih besedah predstavlja "histeričen način" mrzličnega iskanja plitvih vsebin in hitrih informacij.

Biblioteam se strinja, da so dotična posvetovanja dobro izhodišče za debato o prihodnosti knjižnic in njeni dandanašnji vlogi. Kakšno pa je vaše mnenje glede tega?

Več pa na: http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/knjiznica-kot-srce-mesta/243445


1	2	3	4	5

6	7	8	9	10

11	12	13	14	15

16	17	18	19	20

21	22	23	24	25

26	27	28	29	30

31	32	33	34	35

36	37	38	39	40

41	42	43	44	45


1	2	3	4	5

6	7	8	9	10

11	12	13	14	15

16	17	18	19	20

21	22	23	24	25

26	27	28	29	30

31	32	33	34	35

36	37	38	39	40

41	42	43	44	45


1	2	3	4	5

6	7	8	9	10

11	12	13	14	15

16	17	18	19	20

21	22	23	24	25

26	27	28	29	30

31	32	33	34	35

36	37	38	39	40

41	42	43	44	45