tag:blogger.com,1999:blog-1942534357777072016.post3088595131628866577..comments2023-03-27T18:18:35.006+02:00Comments on BIBLIOBLOG: Anketa "Elektronski bralnik (Bookeen, Kindle,...)"Mitja V. Iskrićhttp://www.blogger.com/profile/02723085185819107376noreply@blogger.comBlogger61125tag:blogger.com,1999:blog-1942534357777072016.post-65233242130230910792009-05-31T14:31:24.885+02:002009-05-31T14:31:24.885+02:00@Ponpet: Najlepša hvala za informacijo. Res zanimi...@Ponpet: Najlepša hvala za informacijo. Res zanimivo razmišlanje prof. Kovača.Ninihttps://www.blogger.com/profile/09366987243749404242noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1942534357777072016.post-46537760229857493252009-05-31T13:21:31.404+02:002009-05-31T13:21:31.404+02:00bibliotekarji, ste vidli intervju z vašim profesor...bibliotekarji, ste vidli intervju z vašim profesorjem v Objektivu (Dnevnik, 30.5.)?<br /><br />http://dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042270647Ponpethttp://ponpet.blog.siol.netnoreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1942534357777072016.post-25845734491577755142009-05-20T21:39:10.694+02:002009-05-20T21:39:10.694+02:00@Jože
"Rowlingova je preveč brihtna, da bi se šla...@Jože<br /><br />"Rowlingova je preveč brihtna, da bi se šla te e-bogsigavedikaj?" Brez zamere, samo izgleda, da se ti o e-knjigah ne sanja prav dosti, saj drugače ne bi trosil takšnih nebuloz. Mogoče si v sorodu z Meto Malus, da veš, kaj bi Tolkien hotel? (/sarkazem off) <br /><br />Če ne drugega, je ekranizacija kvečjemu ogromno prispevala k prepoznavnosti Tolkiena. Še ena na račun Rowlingove - ve mogoče kdo razmerje, koliko ljudi je prebralo njene knjige in koliko ljudi je gledalo filme? Hja, verjetno je film res manjše zlo kot e-knjiga. Pa še spiratizirati se ga ne da. (/zopet sarkazem off)Tilen Mandeljhttps://www.blogger.com/profile/00936847098999888479noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1942534357777072016.post-6276903195620681312009-05-20T13:08:49.923+02:002009-05-20T13:08:49.923+02:00Prav, pišem bolj počasi: Rowlingova je preveč brih...Prav, pišem bolj počasi: Rowlingova je preveč brihtna, da bi se šla te e-bogsigavedikaj. Tolkien pa je mrtev in zato nima vpliva na odločitve Zaentza in "tolkien enterprises", kaj bodo počeli z njegovimi deli. Če bi bil še živ, bi bil proti; tako kot je bil naprimer proti ekranizacijam svojih del, ko je bil še živ.Jožehttp://goantigreen.comnoreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1942534357777072016.post-50449886803024997642009-05-20T09:08:50.678+02:002009-05-20T09:08:50.678+02:00Primer Rowlingove postaja že počasi izpet. V tem t...Primer Rowlingove postaja že počasi izpet. V tem trenutku ima seveda lahko trdna stališča. Ko pa se bo prodaja njenih knjig na določeni točki ustavila, verjemite, da bodo založniki iskali še kakšen vir zaslužka. Tedaj naenkrat načelnost ne bo več tako pomembna...<br /><br />@Jože<br /><br />Ne razumem tvojega komentarja o ženski in to da je živa. Tolkien, ne glede na to ali živ ali mrtev, je avtorsko zaščiten. Kot sem povedal, načelnost se pri morebitnem zaslužku skrije...Tilen Mandeljhttps://www.blogger.com/profile/00936847098999888479noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1942534357777072016.post-38692399664879371532009-05-20T02:35:00.823+02:002009-05-20T02:35:00.823+02:00Rowlingova ne bo sledila Tolkienu. Za razliko od n...Rowlingova ne bo sledila Tolkienu. Za razliko od njega je ženska - predvsem pa je še živa.Jožehttp://goantigreen.comnoreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1942534357777072016.post-91173941695458387782009-05-19T14:06:00.000+02:002009-05-19T14:06:00.000+02:00Pozdravljen Ponpet in hvala za link!
Poudarjanje f...Pozdravljen Ponpet in hvala za link!<br />Poudarjanje <I>fizičnosti</I> knjige, ker <I>"spada zraven"</I> ni ravno prepričljivo. Morda obstaja kakšna raziskava o pomembnosti in razliki med "občutki"? Do takrat je to samo <I>mnenje</I> o katerem se zaradi popolnoma drugačnih osebnih izkušenj nikakor ne morem strinjati.<br />Glede ohranjanja - svoj USB ključek sem opral v pralnem stroju 2x in vse je ostalo na njem. Še več, neka moja seminarska naloga iz leta 1997 je še vedno dostopna le zato, ker je na internetu. Verjemite mi, druge seminarske naloge, ki jih nimam v elektronski obliki niso več uporabne.<br />Digitalizacija po mojem mnenju ni namenjena samo iskanju ampak enostavni in priročni uporabi.<br />Glede vsega o <I>piratstvu</I> - kaj se je zgodilo glasbeni industriji? Ali je propadla ali se je prilagodila?<br />Škoda da poleg Rowlingove ne omenjaš primera J.R.R. Tolkien, ki ga ni bilo mogoče kupiti nikjer v nobeni e-obliki. Niti slišati niso hoteli o tem. Do <I>19. 4. 2009</I>. Založnik HarperCollins e-books se je šele zdaj odločil drugače. Bo Rowlingova sledila? Upam da bo, tako kot v primeru glasbene industrije odločilo to, kar si želijo stranke.Mitja V. Iskrićhttps://www.blogger.com/profile/02723085185819107376noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1942534357777072016.post-15731489105931375892009-05-19T12:34:00.000+02:002009-05-19T12:34:00.000+02:00in še odgovor na članek:
http://www.ff.uni-lj.si/...in še odgovor na članek:<br /><br />http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/iskric-eknjiga.docPonpethttp://ponpet.blog.siol.netnoreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1942534357777072016.post-89494868572948306062009-05-18T05:25:00.000+02:002009-05-18T05:25:00.000+02:00dr. Miran Hladnik: Za elektronsko knjigo
http://l...dr. Miran Hladnik: Za elektronsko knjigo<br /><br />http://lit.ijs.si/zaeknjigo.htmlPonpethttp://ponpet.blog.siol.netnoreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1942534357777072016.post-69467632867512949442009-04-23T12:23:00.000+02:002009-04-23T12:23:00.000+02:00V tistih izračunih so upoštavana odrasla, zrela dr...V tistih izračunih so upoštavana odrasla, zrela drevesa in ne neki poganjki. Groba ocena je, da je za tono papirja potrebnih približno 17 odraslih dreves.<br /><br />http://cadlab6.mit.edu/2.009.wiki/anchor/index.php?title=The_number_of_trees_used_to_print_all_the_Harry_Potter_books<br /><br />Tu je še en izračun za vse izdaje knjig Harry Poterr ko je še malo korigiran in zmanjpšan, to znese 4 milijone dreves.<br /><br />Pazi to, 4 milijone dreves umre samo za Harryja Potterja!! A ni to absurd!<br />Kje so pa še vse druge knjige.<br /><br />Tovrstna globalna katastrofa se definitivno mora enkrat zaustaviti.<br /><br />Ker pa potrebe po znanju in knjigah samo naraščajo in se še dolgo ne bodo ustavile, se rešitev ponuja kar sama v obliki elektronskih izdaj.<br /><br /><br />MihaAnonymousnoreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1942534357777072016.post-78504674085806679442009-04-23T12:00:00.000+02:002009-04-23T12:00:00.000+02:00@Miha
Se zadnjič kar se tiče "ekologije" :). Pove...@Miha<br /><br />Se zadnjič kar se tiče "ekologije" :). Povej mi, kaj kdo smatra za drevo. Je to smreka, hrast ipd. v višini 2m, 20m? Tisti izračuni zopet..niso kaj preveč verodostojni ;). E-knjiga ne bo kaj veliko pripomogla k ustavitvi "ubijanja dreves", kot ti temu praviš. Če kaj, se bomo kvečjemu malo boljše počutili, saj bomo tako "reševali planet".<br /><br />Kar si povedal o samozaložbi v zadnjem komentarju, se strinjem.<br /><br />Stroški pa niso ponavadi nepotrebni. V času "kapitalizma" se stroški zelo hitro racionalizirajo...Tilen Mandeljhttps://www.blogger.com/profile/00936847098999888479noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1942534357777072016.post-36453708487607546722009-04-23T11:33:00.000+02:002009-04-23T11:33:00.000+02:00Za izračun števila posekanih dreves ni potrebna no...Za izračun števila posekanih dreves ni potrebna nobena višja matematika, če je znano število prodanih izvodov in masa lesa (papirja), potrebnega za eno knjigo.<br /><br />Izračuni so narejeni na internetu, če malo poguglaš, en primer je naprimer tukaj: <br /><br />http://environment.about.com/od/recycling/a/harry_potter.htm<br /><br />kjer se pa omenja celo 217.000 dreves.<br />Račun, ki sem ga jaz omenjal, je veljal samo za prodane izvode v prvih 24 urah, zato je moja številka manjša vendar s 120.000 drevesi še vedno nerazumno enormna.<br /><br />Kakorkoli že na to gledamo, masovno ubijanje dreves (tudi tako lahko imenujemo obsežna izsekavanja gozdov, za katerimi ostajajo velikanske puščave) je treba čimprej ustaviti, o tem ni nobenega dvoma in k temu bo lahko veliko pripomogel tudi pojav e-knjige.<br /><br /><br />Vprašanje o uspešnih elektronskih izdajah v samozaložbi je podobno, kot če bi na začetku prejšnjega stoletja spraševal po uspešnih znamkah avtomobilov, ki jih tudi še ni bilo, vendar se je že nakazoval bodoči trend.<br /><br /><br />Pravih uspešnic v popolni samozaložbi verjetno ne bo prav veliko nikoli, saj je poleg pisanja knjige potrebna tudi njena uspešna predstavitev širšemu bralstvu, torej njeno reklamiranje, kar bo pa verjetno še vedno ostalo v pristojnosti založb tudi v prihodnosti, ki bodo za to dejavnost le bolj specializirane in boj bo bolj "mesarski". <br /><br />Odpadlo bo pa veliko drugih (in kot vidimo, nepotrebnih) stroškov, ki so zdaj vezani prvenstveno na proizvodnjo in distribucijo papirja.<br /><br />MihaAnonymousnoreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1942534357777072016.post-20854838066598106522009-04-23T10:55:00.000+02:002009-04-23T10:55:00.000+02:00@Miha
1. Je velika razlika med pisanjem recenzij ...@Miha<br /><br />1. Je velika razlika med pisanjem recenzij (ki jih v našem prostoru manjka..ampak res...manjka!) in delanjem reklame.<br /><br />2. Moj namen ni nikogar prepričevati kar se ekologije tiče, ampak pozivam k treznemu razmišljanju. Tisoč natisnjenih knjig ALI tisoč e-knjig = 0 (ali skoraj nič) onesneževanja na globalni ravni.<br /><br />3. Kar se Rowlingove tiče - pokaži mi ta famozen izračun, prosim. :)<br /><br />4. Tvoja izjava o najbolj znani knjigi, ki je bila "izdana v samozaložbi" pa je izjava, ki me je v tem tednu najbolj nasmejala. :) - obstaja angleška besedna zveza za tole situacijo, malce slengovska - "epic fail". <br /><br />Da pa ne bo pomote - moj komentar na samozaložništvo izhaja iz tvoje "definicije":<br /><br />"samozaložništvo veliko enostavnejše pri elektronski obliki knjige, kot pri papirni, ki iz razumljivih razlogov potrebuje za sabo celo verigo infrastruktur in posrednikov od papirne industrije do distribucije izdaj pa do skladiščenja ter izločanja neprodanih knjig in podobno."<br /><br />Samozaložništvo se je pojavilo približno vzporedno s klasičnim. Vendar današnje oblike samozaložništva nikakor ni primerjati z obliko v poznem 15.stoletju. Wikipedia ponuja pojasnilo k osnovnim pojmom - <A HREF="http://en.wikipedia.org/wiki/Self-publishing#True_self-publishing" REL="nofollow">Samozaložništvo</A>.<br /><br />Na koncu na primer piše:<br /><br />"Self-published works that find large audiences are extremely rare, and are usually the result of self-promotion. However, many works now considered classic were originally self-published."<br /><br />Ključne besede so tu: "extremely rare" in "originally". Kar bi v kontekstu pomenilo, da je bila mogoče samoizdan 1.natis, ki v vseh naslednjih nakladah številčno pomeni nič.<br /><br />Še enkrat sprašujem, tokrat bolj natančno, v tvojem kontekstu: pokaži mi vsaj 2 knjigi, ki sta uspešnici v "elektronskem samozaložništvu".<br /><br />:)Tilen Mandeljhttps://www.blogger.com/profile/00936847098999888479noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1942534357777072016.post-32747478439443323402009-04-23T10:20:00.000+02:002009-04-23T10:20:00.000+02:00Ne vidim kontradikcije v razlikovanju med e-book t...Ne vidim kontradikcije v razlikovanju med e-book tehnologijo kot tako in konkretnimi e-bralniki.<br /><br />Meni se zdi zanima in me fascinira sama ideja elektronske knjige, kako bo na koncu realizirana in kakšne vse lastnosti imajo konkretni bralniki, se mi pa trenutno ne zdi tako pomembno.<br /><br />Zato tudi nisem navdušen nad pisanjem širših recenzij posameznih bralnikov (ali na kratko delanjem EPP za posamezne blagovne znamke, razen, če so mi za reklamiranje njihovih proizvodov te firme pripravljene plačati :-) ). <br /><br />Sicer pa ponudba današnjih bralnikov še ni prav velika, čeprav prihajajo na trg vedno novi veliki igralci, kot naprimer Fujitsu in Samsung. Najpopularnejši modeli mi tudi niso preveč pri srcu, nekaj posrečenih modelov, ki so mi bolj všeč, pa verjetno niti ne bo preživelo, vendar to ne omaja mojega prepričanja, da bo razvoj neizogibno šel v tej smeri.<br /><br /><br />Glede ekologije me je težko prepričati, da je tisoč knjig spravljenih na kartici površine nekaj kvadratnih centimetrov bolj pogubnih za okolje, kot tisoč istih knjig natiskanih na papir.<br /><br />Zgoraj je nekdo omenjal Rowlingowo in njenega Harrija Potterja. Izračuali so, da je bilo potrebno za tiskanje izvodov njene zadnje knjige, ki so bili prodani le v 24 urah, posekati 120.000 dreves.<br />Če bi si to isto izdajo lahko ljubitelji Harryja Potterja nabavili in prebrali v elektronski obliki na medijih, ki jih tako že uporabljajo (računalniki, telefoni, iPodi in vedno več e-bralnikov), bi teh 120.000 dreves še vedno živelo in nas oskrbovalo s kisikom. Rowlingowa pa je tako s svojim trmastim vztrajanjem na neelektronskih izdajah svojih knjig postala pravi pravcati mass tree-killer. Sram jo bilo :-)<br /><br />Dve najbolj znani (in uspešni) knjigi iz samozaložbe sta Biblija in Koran.<br />Ok, kasneje so jih začele tiskati tudi različne založbe, ampak to je že druga zgodba.<br /><br /><br />Aha, še to, "never say never" ;-)<br /><br />MihaAnonymousnoreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1942534357777072016.post-6507454312637756422009-04-23T09:20:00.000+02:002009-04-23T09:20:00.000+02:00@Miha
Gre se samo za to, da je "psihološko boljše...@Miha<br /><br />Gre se samo za to, da je "psihološko boljše" nekoga naslavljati z imenom namesto "Anonimni".<br /><br />1. Malce si negiraš. Najprej pišeš o tem, da ti gre bolj za e-knjigo kot e-bralnik, potem pa večino časa pišeš o e-bralniku (/sarkazem on).<br /><br />2. E-knjiga ima res potencial, vendar daleč od tega, kar je bil potencial interneta.<br /><br />3. Tvoji "pros and cons" za e-bralnike so zanimivi in bi rad videl, če bi spisal še kakšno morebiti širšo recenzijo določenega bralnika (da mogoče naredimo objavo samo na to temo).<br /><br />4. Kar se tiče ekološke osveščenosti, podajaš primere, ki jih učijo v osnovni šoli. Kar se pa tvoje spletne povezave tiče. Ne gre za neko resno znanstveno raziskavo, kar pove tudi stavek na dnu spletne strani:"Oh, another benefit of purchasing an e-book? You can shop for your book without ever leaving home! Why not give our own Read an E-Book Week e-book store a try?" <br /><br />5. Po drugi strani pa je zanimiva magistrska naloga, ki jo omenjaš in je dostopna tu - <A HREF="http://css.snre.umich.edu/css_doc/CSS03-04.pdf" REL="nofollow">Printed Scholarly Books and E-book Reading Devices: A Comparative Life Cycle Assessment of Two Book Options</A>. Zelo zanimivo branje, vendar z zadržkom:<br /><br />* To magistrsko nalogo je že "po defaultu" produciral nekdo iz šole, ki se ukvarja s to tematiko (School of Natural Resources and Environment). <br />* V zaključku ponuja vsaj 1 nebulozo:"E-readers are more compact and are less material intensive than the equivalent number of printed books." Ključna beseda je seveda "equvalent". Vendar knjige narejene iz brezkislinskega papirja, bodo zdržale NEPRIMERNO več časa kot vsaka elektronska naprava. <br />* Potrebno je biti skeptičen in stvar preveriti iz čimveč možnih zornih kotov. Trdim, da gledano na svetovni ravni, produkcija papirja pomeni zanemarljiv delež "onesnaževanja". Če sem sarkastičen, bi celo rekel produkcija papirja > avtomobilska industrija > kravji drek.<br /><br />6. Samozaložništvo ima svoje prednosti, tega ne zanikam - pokaži pa mi vsaj 2 knjižni uspešnici, ki so bile sproducirane na takšen način. Klasično založništvo bo po mojem skromnem mnenju propadlo približno takrat kot klasično natiskana knjiga (to je cca nikoli).Tilen Mandeljhttps://www.blogger.com/profile/00936847098999888479noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1942534357777072016.post-30162116794218747202009-04-22T22:27:00.000+02:002009-04-22T22:27:00.000+02:00En zanimiv link do raziskave o okoljskih vplivih i...En zanimiv link do raziskave o okoljskih vplivih in primerjave med e-knjigami in papirnatimi knjigami<br /><br />http://www.ebookweek.com/ebook_environment.html<br /><br />Na tej strani je tudi link na 250 strani dolgo študijo v pdf, kjer se upoštevajo različni faktorji od sestave materiala do življenske dobe posameznih sestavnih materialov.<br /><br /><br />Ko sem v prejšnjem postu omenjal strah in odpor profesionalnih založnikov do e-knjige, nisem imel v mislih nobene teorije zarote ali česa podobnega, ampak preprosto dejstvo, da je samozaložništvo veliko enostavnejše pri elektronski obliki knjige, kot pri papirni, ki iz razumljivih razlogov potrebuje za sabo celo verigo infrastruktur in posrednikov od papirne industrije do distribucije izdaj pa do skladiščenja ter izločanja neprodanih knjig in podobno. <br /><br />Vse to pa pri elektronski izdaji knjige dobesedno odpade. <br /><br /><br />MihaAnonymousnoreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1942534357777072016.post-10445825907901155052009-04-22T17:53:00.000+02:002009-04-22T17:53:00.000+02:00Moje ime je Miha, (če to kaj več pove, kot Anonimn...Moje ime je Miha, (če to kaj več pove, kot Anonimni)<br /><br />Sem pa res zadovoljni uporabnik celotne tehnologije, ki gre nezadržno v smeri omogočanja branja (e-)knjige in ne toliko konkretnega e-bralnika (kot nosilca vsebine knjige).<br /><br />Bralniki so le medij, ki se še izpopolnjuje, podobno, kot je medij narezan papir ali kot so bili nekoč papirusovi svtiki. Na medij se prenese vsebino knjige in ta je najpomembnejša. Ista vsebina (e-knjiga) se tako lahko prenese na zelo različne bralnike. <br /><br />Tisto, kar me pa pri tem fascinira, je sam potencial tehnologije e-knjige, ki se ga verjetno še niti dobro ne zavedamo, kot se še pred desetimi leti tudi ni vsak zavedal ogromnega potenciala interneta.<br /><br />Bralniki se seveda še izpolnjujejo in v naslednjih letih se pričakuje še veliko novih in praktičnih izboljšav, preden bodo zadeli tisto pravo. <br /><br />Sicer sem pa že s sedanjimi modeli dokaj zadovoljen. Najpopularnejši Kindle je sicer za moj okus pregrd in ga ne bi maral, tudi, če bi se ga pri nas dobilo, iLiad je malce (pre)drag za širšo uporabo, ima pa skoraj vse, kar se od bralnika pričakuje, od WiFi-ja (interneta) do možnosti pisanja po e-knjigi s stylusom, do visoke resolucije s 16 odtenki sivine. Edina njegova slabost je slaba baterija, ki jo je treba polniti vsak dan. (menda zaradi slabe softverske rešitve in wifi-ja, kar pa bo v naslednjih inkarnacjah menda tudi odpravljeno)<br /><br />Zaradi tega je meni bolj všeč pol cenejši in preprostejši BeBook, ki ima od vseh bralnikov tudi najbolj vzdržljivo baterijo in na katerem je mogoče brati praktično vse formate e-knjig, kar jih obstaja.<br />To dvoje, poleg lične ergomnomike, pri meni prevaga nad vso multifunkcionalnostjo iLiada.<br />Tudi Sonijev bralnik sem že preiskusil, vendar me ni tako zelo prepričal. Z naslednjimi napovedanimi modeli se bodo morali še malo potruditi.<br /><br /><br />Glede ekološke upravičenosti so tudi že bili narejeni različni izračuni in tudi po najbolj črnem izračunu za elektronsko industrijo e-bralnikov, ni nobenega dvoma, da uporaba papirja za knjige in periodiko dela okolju neprimerno večjo škodo od e-bralnikov.<br /><br />Odpade vso sekanje dreves za papir, odpadejo vsi transportni problemi (tovornjaki, ki prevažajo tone in tone papirja namreč tudi onesnažujejo) in odpadejo tudi ne tako majhni problemi s skladiščenjem knjig (in tudi odpadnih knjig).<br />Doma naprimer ne rabiš več nobenih posebnih knjižnih polic, ker je lahko vseh "stotisoč knjig" naloženih na nekaj kartic velikosti parih kvadratnih centimetrov.<br /><br />Tudi knjižnice prihodnosti ne bodo več velikanske zgradbe z dolgimi policami zaprašenih knjig in s kroničnim problemom prostorske stiske. V e-knjižnicah bomo lahko vso željeno literaturo poiskali kar iz svojih domačih naslonjačev ali celo iz ležalnika, medtem, ko bomo uživali na dopustu na plaži in si željeno branje kar mimogrede naložili na svoj e-bralnik in začeli takoj uživati v branju.<br /><br />Zavedati se je treba, da bralne navade ostajajo, tisto kar se pa korenito spreminja, je tehnologija branja in dostopa do vsebine.Anonymousnoreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1942534357777072016.post-51582188720640762392009-04-22T14:45:00.000+02:002009-04-22T14:45:00.000+02:00@Anonimni
Prosim da se v bodoče predstaviš. Malo ...@Anonimni<br /><br />Prosim da se v bodoče predstaviš. Malo komentarja na tvoje pisanje:<br /><br />1. Zadovoljen uporabnik e-knjige ali e-bralnika? :)<br />2. Zanimivo pri O'Reillyu je to, da njihove e-knjige ne vsebujejo <A HREF="http://oreilly.com/ebooks/" REL="nofollow">DRM</A>.<br />3. Kar se pa okološke osveščenosti tiče, pa ne bi na tem mestu zavajali bralcev ;). Koliko energije gre namreč v razvoj e-bralnikov in e-knjig in kakšne so posledice z odpadki? (zelo poenostavljeno povedano)<br /><br />4. Založniki se za svoj posel ne bojijo. Velika večina njih je namreč enaka tako v papirnem kot elektronskem založništvu. Kar se pa zaviranja tiče, je pa naslednja analogija na mestu: naftni lobi zavira razvoj avtomobilov na elektriko. (/sarkazem off)Tilen Mandeljhttps://www.blogger.com/profile/00936847098999888479noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1942534357777072016.post-63464669915227007302009-04-22T13:00:00.000+02:002009-04-22T13:00:00.000+02:00Zadovoljni uporabnik e-knjige
Graf na spodaj pril...Zadovoljni uporabnik e-knjige<br /><br />Graf na spodaj priloženi spletni strani ravno ne kaže, da bi e-book umiral, kaj šele da bi bil mrtev.<br />Ravno nasprotno, da je v "eksplozivni (eksponentni) rasti"<br /><br />http://www.openebook.org/doc_library/industrystats.htm<br /><br />Sicer pa čisto razumem nekatere, posebno založnike, da jih je malo postalo strah za bodoči posel v papirni indistriji. Ah, se bodo že privadili :-)<br /><br />Napovedujem in si upam staviti, da bo po prodaji čez nekaj let (recimo čez 5 let ali kako leto prej) delež e-book : knjige večji od 50%<br /><br />Sam že skoraj 1 leto uporabljam iLiad, zdaj pa (pa ko ga vedno bolj uporablja tudi moja draga) sem si nabavil še BeBook, ki je fantastičen, ne samo za branje beletristike, tudi za strokovno literaturo (računalništvo)<br /><br />Zakaj e-book in ne druge nnaprave, ki jih imam ravno tako v posesti in sem jih že tudi preiskusil (laptop, PDA, iPod)?<br /><br />1- zato, ker je e-ink prijaznejši za oči, kot naprimer LCD, ali mali ekrančki mini naprav kot je iPod<br /><br />2 - zato ker je ravno dovolj velik, da ga še lahko stlačim v torbico za s sabo<br /><br />3 - ker baterija brez polnjejnja zdrži tudi 14 dni, (koristno na dopustu ali na daljših vožnjah) .<br /><br />4 - ker imam stalno s sabo in vedno na razpolago preko 500 knjig, kjerkoli že sem, v službi, na dopustu, na vlaku, na avionu ..<br /><br />5 - ker mi je nova knjiga lahko na razpolago tudi že mesece pred izzidom v papirnin izdaji in to takoj preko interneta (O'Reilly že nekaj časa prakticira beta knjige, kar je zelo zanimiva in koristna novost, tudi zaradi sprotnega feedbaka bralcev na nastajanje knjige)<br /><br />6 - nenazadnje zato, ker sem ekološko osveščen in ne podpiram sekanja gozdov za papirno industrijo, ki za moje pojme dela preveč potratno s papirjem, kar se mora prej kt slej nehati :-(<br /><br /><br /><br />Kakorkoli e-book ima še svetlo prihodnost, ki se je pravzaprav šele dobro začela, kljub namernemu zaviranju in onemogočanju s strani založniških hiš. Napredka se pač ne da zaustaviti ..Anonymousnoreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1942534357777072016.post-88765362766031032212009-04-12T15:54:00.000+02:002009-04-12T15:54:00.000+02:00Zdravo!Nisem brala vsega, priznam!Nekaj pa me vsee...Zdravo!<BR/>Nisem brala vsega, priznam!<BR/>Nekaj pa me vseeno zanima: Zakaj sploh bralnik?<BR/>Saj imamo vendar PCje. E-knjige se da povsem lepo brati tudi preko njih. In če imaš prenosnik, zakaj bi šel v nakup nekaj novega, saj tudi tega lahko neseš s seboj? =)Ninihttps://www.blogger.com/profile/09366987243749404242noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1942534357777072016.post-41712406120253047602009-03-25T18:58:00.000+01:002009-03-25T18:58:00.000+01:00Vem, da se ne pogovarjamo o časnikih, ampak o njih...Vem, da se ne pogovarjamo o časnikih, ampak o njihovi sestričnah knjigah pa vendar tole razmišljanje odkriva nekatera dejstva, ki veljajo za oba medija vsebin: http://qik.com/video/1230827/what-will-news-look-like-in-future-sxsw, ko oba digitalno odraščata...fnekrephttps://www.blogger.com/profile/10436801894511413977noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1942534357777072016.post-45446529285564296272009-03-25T16:06:00.000+01:002009-03-25T16:06:00.000+01:00@ Janez: vesel sem, da sta generacijska vez in geo...@ Janez: vesel sem, da sta generacijska vez in geolokacijske korenine tudi lahko dejavnika soglasja :-)fnekrephttps://www.blogger.com/profile/10436801894511413977noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1942534357777072016.post-62778200246932113432009-03-25T09:22:00.000+01:002009-03-25T09:22:00.000+01:00Vidim, da prihaja nova anketa, ki je nekoliko bolj...Vidim, da prihaja nova anketa, ki je nekoliko bolj odzivna, bi že pred razultati rekli kaj na temo zaposlovanja, ki je gotovo pereča bol v našem svetu. O bolonjskih študentih in zaposlovanju le teh v Sloveniji ne moremo kaj prida govoriti, izkušenj še ni, kljub temu, da prihajam s fakultete, ki je prva vpeljala nove programe. Kako, kaj, zakaj s študijem pa predvidevam ne ve niti naš vrh. Počakajmo na odzive...Unknownhttps://www.blogger.com/profile/11230198545339690101noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1942534357777072016.post-55859017223424169542009-03-24T12:28:00.000+01:002009-03-24T12:28:00.000+01:00Vrnil sem se z nekajdnevne službene poti in komaj ...Vrnil sem se z nekajdnevne službene poti in komaj uspel prebrati vse, kar ste med tem časom zapisali, pa še to vse o <B>ENI sami temi</B>, pridni! Škoda le, da je bila spet tako pičla udeležba pri anketi, odzivi nanjo pa so prijetno presenetljivi. Malce burni na trenutke, pa saj je tako lažje izbrskati več različnih mnenj, kar naj se krešejo!<BR/><BR/>Začel bom od zadaj, s komentarjem kolege Franca. Sva ista generacija in očitno že bolj nagnjena k strpnosti in kakšnemu (primerjalnemu) pogledu nazaj (Franc, prijetne spomine mi je obudil vaš komentar pred časom, ko ste omenjali našo »prednico« gospo Gorčevo, tudi jaz sem jo poznal in občudoval!). Mislim, da se vse preveč živciramo okrog stvari, ki je še zelo, zelo v fazi koncepta in se je komaj začela materializirati. Čez desetletje ali dve naši zanamci več ne bodo vedeli, kakšni so bili bralniki, o katerih se tu kregamo. Tudi jaz se nagibam k razmišljanju, da bo holografija ali kaj podobnega tisto, kar bo uporabljala prihodnost.<BR/><BR/>Dopolnilo anketi – trije ponosni lastniki, 1 ženska in 2 moška, 2 mlada in en star(ejši), vsi zmerno zadovoljni. Le tista o »še nikoli slišal« je bolj splošno gledano problematična. Kaj pa »že kdaj videl« in vedel, kaj je to? Tudi v knjižničarskih sferah . . . tudi mlajša generacija, da ne govorim o nas <I>fosilih</I>. Pred nekaj meseci sem na strokovnih izpitih mlajšim diplomiranim bibliotekarjem/kam neprevidno pokazal tak bralnik . . . hm, hm, hm . . . le kaj bi to lahko bilo? Nisem dobil odgovora.<BR/><BR/>Cena je danes zares pretirano visoka, čeprav še vedno primerljiva z nakupom dveh ali treh tiskanih slovarjev povprečnega obsega (slovenski so tako ali tako blazno dragi). Ampak saj vemo, kako je s ceno tehnologije. Isto velja za standardizacijo, ki v kratkem tako ali tako prisili proizvajalce k sodelovanju (tudi IBM deluje na 220 V in ima metrične vijake). Pogled nazaj – pred 25 leti, ko so začeli prihajati v knjižnice CD-ROM-i, je stal tak bralnik (pogon) kakih 2000 takratnih DM (preračunano nominalno in zelo približno, je to danes okrog 1000 EUR), zapisi pa niso bili standardizirani (Philipsov bralnik ni bil uporaben za Sonyjev zapis). Oboje je danes preteklost, ki nas več ne obremenjuje. Malce ironično – tudi polnilniki za prenosne naprave, npr. telefone, še niso standardizirani . . . <BR/><BR/>Pitijsko vprašanje – kdaj kupiti? Vedno je prezgodaj in nikoli prepozno (?). Kot za večino sodobne tehnike velja pravilo, da boš kupil najnovejši model, ki pa bo že ob nakupu zastarel. Čakati na »the ultimate« dovršen in cenen izdelek pomeni čakati v neskončnost. Upam, da bodo tudi bralniki doživeli tak viharni razvoj. Spet pogled v preteklost – v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja je prišel ZX Spectrum (za mlajše nadobudneže še razlaga – to je bil majhen računalniček brez monitorja (uporabil si TV), brez zunanjega pomnilnika (uporabil si kasetofon, na katerem je babica poslušala Avsenike), s tipkovnico, ki je bila slabša od katerega koli današnjega kalkulatorja po 5 EUR, rekli smo ji »radirke«), stal je eno mojo mesečno plačo, imel je 48K pomnilnika (sic !!!!) in komajda možnost priključka na tiskalnik . . . in sem ga kupil. Če bi čakal na dovršen, poceni itd. računalnik, bi še danes tipkal na pisalni stroj.<BR/><BR/>Dogajanje okrog elektronskih knjig in bralnikov je seveda tipično tudi precej evforično, malce zaradi resnične revolucionarnosti spremembe in velikega posega v naše stoletja uveljavljene življenjske navade, že kar vdora v intimni svet sobivanja človeka in (tiskane) knjige, mnogo bolj pa zagotovo zaradi poskusa marketinškega udara in indoktrinacije tržišča (= potencialnih kupcev, ki nasedejo-mo) v smislu: e-knjiga je »in«, če hočeš biti »in«, boš tudi ti postal »fan« e-knjige in boš to vsem okrog sebe tudi povedal . . . S telefončki je bilo pred leti enako in poglejte, kam smo prišli – kolesarji in motoristi znajo(mo) živeti brez čelade (dokler gre . . . ) brez telefončka pa več <B>ne moremo</B> živeti! Indoktrinacija na napačnem koncu! Velika napoved »izumrtja« knjig se je bombastično pojavila pred nekaj več kot desetletjem po inavguraciji bralnika <I>Bookman</I> na Frankfurtskem knjižnem sejmu, potem malce zamrla (zaradi vseh pomanjkljivosti, ki ste jih razpravljalci pred menoj že našteli) in se pred leti zopet okrepila. V tem času je nastalo tudi nemalo zmede okrog razumevanja izraza <I>elektronska knjiga</I>. Tudi naša debata tukaj kaže, da se tudi mi pogovarjamo o vseh možnih pojavnih oblikah elektronske knjige, čeprav je anketa načela samo vprašanje perspektivnosti elektronskega <I>bralnika</I> in se v vsebino (e-content) ni spuščala.<BR/><BR/>Slovenščina je gotovo omejitveni faktor uporabnosti, ko govorimo o popularizaciji in razširjenosti bralnikov, saj je pomembna vsebina, ki bo pritegnila ali pa ne, orodje se bo razvijalo in ga bomo kupili/uporabljali neodvisno od tega. Prihajalo bo do močne stratifikacije uporabnikov glede na vsebino – znanstveno, poljudno, beletristiko. Saj je zdaj prav tako pri uporabi tiskanih medijev – delež tujejezičnih dokumentov, ki jih »povprečen bralec« uporablja na znanstvenem in strokovnem nivoju je relativno visok, pri beletriji pa relativno nizek (hiter pogled na najbolj brane knjige v slovenskih knjižnicah v prvih dveh mesecih leta 2009 kaže, da so med prvimi 100 sami slovenski avtorji, nekaj del je tudi strokovnih). Razširjenost uporabe bralnikov za strokovno delo bo vsaj v začetku bistveno večja, kot pa za razvedrilo in kulturne užitke. V razpravi je že bila omenjena slovenska založba, ki pripravlja elektronske knjige pravzaprav samo kot stranski proizvod k tiskani, od tod tudi dokaj nizka cena, v tem primeru celo nekajkrat nižja od cene tiskane izdaje. Kolikor sem sam pokukal tja (saj ni kaj dosti videti) pa so formati povsem uporabni (npr. lit). Tam sem skoraj zastonj kupil elektronsko izdajo knjige, ki je v tiskani obliki (okrog 100 EUR) nikoli ne bi kupil. Tudi ponudba brezplačnih strokovnih knjig v tujini ni več majhna, tudi priročniki so med njimi. <BR/><BR/>Pri ceni sedaj dostopnih knjig (vsebin, ki jih naložimo v bralnik) ne pozabimo, da je cenovni model šele v nastanku in predvsem prilagojen uporabi na osebnem računalniku kot varianta tiskani izdaji (npr. s programom-bralnikom MSReader, ki je brezplačen). Spet pogled nazaj – pred leti je bil cenovni model zagotavljanja dostopa do podatkovnih zbirk in elektronskih časopisov povsem drugačen od današnjega, v začetku licence celo niso dovoljevale uporabe v knjižnicah! Ja, Franc, časopis Delo je pač fenomen, saj tudi s tiskano izdajo ni kaj bolje – od nedavnega moram poleg Dela kupovati tudi ducat prilog, ki jih niti ne odprem, čista izguba mojega denarja in nepotrebna potrata papirja. Pač izraba monopolnega položaja, ampak kot pravi slovenski pregovor, »za vsako rit raste šiba v grmu« in tudi tu je pričakovati drugačen razvoj. Upam.<BR/><BR/>Glede števila dostopnih vsebin (elektronskih knjig v smislu e-content, takrat jasno samo v angleškem jeziku) ponoven skok v preteklost – ko so se začele v začetku osemdesetih let v knjižnice »vrivati« prve podatkovne zbirke na CD-ROM-ih, so statistiki na celem svetu našteli okrog 180 tako dosegljivih zbirk! Kdo med nami bi jih znal našteti danes?!<BR/><BR/>Ko govorimo o vsebinah, ki so praviloma dosegljive na spletu (redkeje na optičnih diskih, nekatere založbe pa ti pošljejo kar po telefonu), smo doslej razumevali predvsem vzporedne izdaje (knjiga je izšla v tiskani obliki, ob tem pa še kot elektronska knjiga, ki je pravzaprav samo stranski proizvod priprav za tiskano) in za nazaj konvertirane dokumente (skenirane in OCR ali celo pretipkane; skeniranje bo neizogibno doletelo vso tiskano produkcijo človeštva do danes!), vse pogosteje pa se pojavljajo tudi <I>izvorno digitalne</I> elektronske knjige, ki nimajo svojega tiskanega ekvivalenta. Doslej so bile to predvsem strokovne in znanstvene knjige (pozabimo ta hip na članke), leposlovje samo izjemoma in brez velikega uspeha ali celo s polomijo (Stephen King).<BR/><BR/>Na bralniku uporabnih slovenskih leposlovnih besedil ni tako malo, pa še zastonj so, vendar je izbor omejen na klasiko (kot posledica famoznega <I>Zakona o avtorski in sorodnih pravicah</I> in usihanja taiste pravice z leti), vprašljiva pa ja včasih tudi verodostojnost nekaterih besedil (skeniranje in OCR, pretipkavanje ipd. brez korektur in včasih malo »šlampasto«) oz. nepoznavanje verzije/izdaje, ki je bila uporabljena za konverzijo. Sam zakon pa je seveda kot tipičen zakon, ponekod nekritično preveč restriktiven in s tem nerazvojno naravnan, ponekod luknjast kot švicarski sir. Istočasno pa seveda zamuja in ne dohiteva razvoja. Nič boljši ni Zakon o obveznem izvodu (ki pa je pa menda v reviziji), ki seveda tudi posega v elektronsko produkcijo in »mu marsikaj ni jasno«..<BR/><BR/>Posojanje bralnikov – res zanimiva ideja, vendar ob trenutnih cenah in še vedno preveliki občutljivosti/lomljivosti ni izvedljiva. Pač pa bi bilo treba urediti drugače – »posojati« vsebine, ki jih bralec potem lahko uporablja na knjižnični ali na lastni napravi, pa naj bo to bralnik, PC, prenosnik ali telefon . . . Saj tudi cede predvajalnikov pa prej gramofonov in kasetofonov ni bilo na posodo. Očala imam svoja, knjižnica naj mi posodi vsebino.<BR/><BR/>Največji in res skokovit napredek je zagotovo uporaba elektronskega papirja, resolucija je za običajno rabo že zadovoljiva, uporaba sivin tudi, barva že prihaja, sam e-papir je sicer upogljiv, treba ga bo le skriti pod kaj bolj odpornega kot danes in v mehkejšo škatlo (tanjša žepna knjiga se tako lepo oblikuje po tistem pod žepom na kavbojkah . . . ). Predvsem pa fascinira poraba, tako rekoč kapljica/100 km :-) , ki traja in traja . . . Ne poznam resne naprave, ki bi jo lahko »kuril« dan za dnem, ves dan, teden za tednom . . . z enim samim polnjenjem. Torej počitnice na samotnem otoku pod palmo s celo knjižnico romanov in brez polnilnika! Vsaj dva tedna.<BR/><BR/>Poleg knjig, naj bo strokovnih, znanstvenih ali leposlovja, in raznovrstnih člankov je bila samo bežno omenjena možnost prenašanja in uporabe tudi drugih vsebin, na primer lastnih zapiskov, od osnutkov do dokončnih besedil (tudi čista klasika kot so doc, pdf, html) pa seveda tudi zvoka. Zvočnice (zvočne knjige) so pri nas skoraj neznane, v tujini so v knjigarnah poleg tiska tudi posebne, kar dobro založene police zvočnih knjig, tudi takih za odrasle, zopet pa trčimo na problem ne-slovenščine. Za slike je še nekoliko prezgodaj, čeprav bralnik zmerno lepo in doslej samo črno-belo prikaže tudi fotografije, pri tem se še kar znajde z resolucijo in velikimi datotekami. Res pa je dvoje in to je treba pri presoji upoštevati:<BR/>- naprava je (vsaj danes) relativno specializirana, njena namembnost je zelo ozko definirana, zato ne pričakujmo od nje več, kot ji je bilo namenjeno; za več uporabimo kaj drugega (dokler ne bo, vsaj verjetno, prišlo do večje integracije funkcij)<BR/>- navada je železna srajca, bralnik je treba preizkusiti in se ga malo tudi navaditi (ko sem bil majhen mulc, je pivo smrdelo in bilo ogabno grenko, danes pa . . . )<BR/><BR/>Za zaključek spet pitijsko vprašanje (in provokacija iz ankete) – Bo elektronska knjiga (bralnik) nadomestila tiskano knjigo? Mogoče . . . Pred stoletji sta pšenica in bela moka nadomestila piro in ajdo, ki sta postali redki in samo še hrana revežev, danes sta pira in ajda ponovno na jedilnikih, tokrat najprestižnejših restavracij in med dražjimi živili za bogatejše . . . Mogoče bo tiskana knjiga čez čas postala privilegij redkih sladokuscev, nekakšen <I>slowfood</I> izbranega kroga ljubiteljev knjige?Anonymousnoreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1942534357777072016.post-34034668253711065062009-03-23T20:38:00.000+01:002009-03-23T20:38:00.000+01:00Res sta me presenetili intenzivnost in vztrajnost ...Res sta me presenetili intenzivnost in vztrajnost razprave in čeprav je ostrina občasno ušla pod prag mojih kriterijev akademske razprave sem jo zvesto in z zadovoljstvom sledil. <BR/><BR/>Ali mi je razprava pomagala pri urejanju mojega uporabniškega odnosa do tega vprašanja težko rečem, moje zaupanje v prihodnost e-tiskov npr. ni nič manjše. Pač ne verjamem, da bo leta 2080 tisk ohranil pretežno papirno izvedbo. <BR/><BR/>Na odločitev ali se je vredno vključiti med uporabnike bralnikov že danes tudi nimam zelo drugačnega stališča, morda v toliko, da bi zdaj počakal kakšna bo usoda novega barvnega bralnika, ki ga je ponudil Fujitsu, preden bi kupil "evropsko prilagojenega" Kindla. Poudarjam pa, da verjamem, kako je današnja rešitev bralnikov zelo zgodnja razvojna faza in da bo izvedbena modaliteta, znova npr. v letu 2080, zelo drugačna (razmišljam v smeri holografije in pd.). Ali pa je bralnik že danes stroškovno upravičen: seveda je to odvisno od gospodarnostne presoje, vendar pa glede na to, da doslej nobenega računalnika sicer nisem uporabljal več kot tri leta bi mi količina prebranega materiala na bralniku (ne govorim zgolj o knjigah!) v treh letih najbrž povrnila dobršen del vložka, da ne govorim o neprimerno učinkovitejši, udobnejši in prijetnejši rabi kot jih nudijo današnji "notebooki" (sam danes na svojem prenosniku preberem tudi vse časnike, ki jih sledim). <BR/><BR/>K zadnjemu komentarju o knjigah na iPhonih pa: prepoznavna je značilna tržna startegija v računalniški industriji, kjer proizvajalci "razvijajo" kupce, ti pa zopet proizvajalce.fnekrephttps://www.blogger.com/profile/10436801894511413977noreply@blogger.com