21.12.14

Podeljene so bile Čopove diplome in Čopova priznanja

Letošnja najvišja priznanja Zveze bibliotekarskih društev Slovenije so v petek, 19. decembra, v veliki čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice slavnostno podelile ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar, ravnateljica NUK mag. Martina Rozman-Salobir in predsednica ZBDS mag. Sabina Fras-Popovič.
Čopovo diplomo sta prejela Simona Resman in mag. Zoran Krstulović,
Čopovo priznanje pa mag. Hedvika Pavlica Kolman, Jolanda Železnik in Mirko Nidorfer.

Nagrajenkam in nagrajencema iskrene čestitke!

2 komentarja:

  1. Saj je vse lepo in prav, ampak ne morem mimo tega, da so cenjeni samo starejši, mlajši pa kljub dolgoletnemu študiju in prizadevanju ne moremo niti zraven.
    Če pa že lahko, pa lahko samo kot prostovoljci, pa še tako ne moremo do bibliotekarskega izpita in licenc.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. @Anonimni, ne vem, če sem pravilno razumel vaš komentar.

      Osebno menim, da mlajši kolegi s strokovnega vidika niste zapostavljeni in ste cenjeni prav tako kot vsak drug glede na svoje znanje, zagnanost, strokovno predanost in prispevek delovnemu okolju. Vaše aktivnejše sodelovanje včasih celo malo pogrešamo, želeli bi si več in intenzivnejše sodelovanje mladih strokovnjakov, tipičen primer je naše društvo, kjer ste verjetno v zadnjih letih zasledili več dogodkov in tudi finančnih vzpodbud, namenjenih izključno mladim kolegom, tudi študentom, za sodelovanje (primer ZBDS in DBL – omogočanje udeležbe na mednarodnih in slovenskih posvetih, različnih delavnicah in seminarjih ipd.). Pri nagradah in priznanjih za obsežno in dolgoletno strokovno delo pa seveda po definiciji prejemniki več niso rosno mladi, saj je npr. Čopova diploma neke vrste priznanje za "življenjsko" delo v bibliotekarstvu, ki navadno obsega desetletja predanega delovanja . . .

      Če pa ste imeli v mislih problem zaposlovanja mladih strokovnjakov, se z vami strinjam, da je situacija zelo slaba. Ampak ne zato, ker vas ne bi cenili (prav nasprotno, mladih strokovnjakov si v knjižnicah želimo!), pač pa zato, ker so knjižnice kot del javnega sektorja v zelo nezavidljivi situaciji in marsikje se število zaposlenih zmanjšuje in novega zaposlovanja ni! Knjižničarji tu neposredno ne moremo nič, lahko pa vplivamo vsi skupaj kot državljani na to, da se bo stanje v državi normaliziralo in popravilo. Vse od udeležbe in temeljitega razmisleka na volitvah pa do angažiranega in tvornega udeleževanja na različnih forumih. Prav zato smo vas, mlade, pogrešali v času, ko je nastajala ali se spreminjala zakonodaja (npr. Zakon o knjižničarstvu, Zakon o univerzi in še kaj), ki bo v prihodnosti krojila tudi usodo slovenskih knjižnic in v njih zaposlenih knjižničarjev. Ta prihodnost pa je vaša. Želim vam, da bi bila svetla.

      Izbriši