3.7.14

Programi političnih strank pred volitvami

Pregledali smo programe strank na prihodnjih predčasnih volitvah v Državni zbor in poiskali, ali se v njih pojavlja karkoli glede knjižnic. Povezave do programov smo našli na blogu Had in drugod. Stranki sta razvrščeni po abecednem redu.
NSi
Založništvo, knjigotrštvo in knjižničarstvo:
subvencije za izdajanje kakovostnih izvirnih in prevedenih literarnih del, tudi zamejskih,
digitalizacija z odkupom avtorskih pravic za e-knjige,
vzdrževanje mreže javnih knjižnic,
krepitev bralnih navad s promocijskimi akcijami, kot so sejmi, nagrade, razvoj spletnega portala Knjiga na trgu.

Zavezništvo Alenke Bratušek
Število zaposlenih na področjih kulture se bo povečalo za 10 %, na voljo bo 5 % več knjig slovenskih založb, povečalo se bo članstvo v splošnih knjižnicah nad pol milijona.

Knjižnica se pojavi tudi v programu SLS, vendar ne vsebinsko, v razdelku Sociala (sistem občasnih del v skupno dobro)


Skromno


Ugotovili smo, da programi večinoma ne vključujejo knjižnic, tista dva, ki pa jih, pa jih omenjata, pa sta zelo skromna. Druge stranke besed knjižnica ali knjige ne omenjajo.
Zato smo pogledali še širše. Ali stranke omenjajo digitalizacijo, avtorsko pravo, ipd. Stranke so razvrščene po abecednem redu:

Državljanska lista
...V sodelovanju z avtorji bomo pristopili k prenovi sistema avtorskih pravic, predvsem na področju množičnega uveljavljanja avtorskih pravic.

Piratska stranka Slovenije
Svoboden in nevtralen internet
Zavzemamo se za z ustavo zagotovljeno pravico dostopa do interneta...
Reforma monopola nad avtorskimi deli
Zavzemamo se za reformo avtorskega prava. Ustvarjena dela so rezultat dostopa do zakladnice celotnega ustvarjenega znanja človeštva in se morajo tja tudi vračati ter morajo biti na razpolago vsem. Zavedamo se pomembnosti ustvarjalcev v družbi in si prizadevamo za pravično nadomestilo avtorjem za njihovo delo pri ustvarjanju znanja in vsebin. Med pravicami avtorjev in industrijo, ki izkorišča svoj močnejši položaj, obstajajo globoka nesorazmerja. S tem se duši kreativnost, inovativnost in dostopnost znanja. Problematična je tudi dolžina trajanja monopola nad kopiranjem avtorskega dela. Monopol nad kopiranjem ne more in ne sme prevladati nad ustavnopravno zagotovljeno pravico do zasebnosti.
Odprti standardi in prosti formati
Uporabnikom različnih sistemov je omogočena prosta in trajna uporaba podatkov vseh vrst le, kadar so ti v obliki, ki izpolnjuje merila odprtega standarda. Enako velja za različne tehnične sisteme, ki lahko v polnosti sodelujejo le, kadar njihovi vmesniki temeljijo na odprtih standardih. Zavzemamo se za uporabo in razširjanje odprtih standardov in prostih formatov, saj se bo le tako zmanjšala odvisnost od posameznih proizvajalcev, kar bo krepilo svobodno konkurenco možnih tehničnih rešitev.
Svobodna programska oprema
... Še posebej pa je potrebno izobraževalnim institucijam in celotni javni upravi omogočiti postopen prehod tehnične infrastrukture na svobodno programsko opremo. Tako se dolgoročno zmanjšajo stroški za javni proračun in odvisnost od posameznih proizvajalcev.

Socialni Demokrati
izboljšanje položaja slovenskih avtorjev in ustrezni ukrepi za zaščito avtorskih pravic

Stranka Mira Cerarja
Kultura za državotvorno, vključujočo in široko dostopno kulturo.
Kako … Krepiti kulturno vzgojo, dostopnost kulture in njeno digitalizacijo… Izboljšati nadzor nad avtorskimi pravicami in delovanjem SAZAS-a.
Kaj (Ukrepi za) ... Digitalizacija kulture za doseganje večje dostopnosti kulturnih vsebin in za večje varstvo kulturne dediščine.

Verjamem
Da bi dosegli kultivirano družbeno zavest moramo izgraditi jasni okvir kulturnih institucij v širšem smislu, zato moramo v prvi točki izpostaviti svobodo pisanega in govorjenega jezika, prioritetno obravnavati slovensko knjigo in druge zvrsti pisane besede.
… Uredili bomo razmerja na področju upravljanja in ravnanja (managementa) javnih
zavodov v kulturi.
... Določili bomo programsko financiranje kulturnih ustanov, kar pomeni da so nacionalna gledališča, opere in drame financirane z državnimi sredstvi, občinska gledališča in teatri, muzeji, pa se morajo delno financirati v okviru občinskih kulturnih programov.

Zavezništvo Alenke Bratušek
Informacijska družba
Univerzalni dostop do nefiltriranih digitalnih in spletnih vsebin kot temeljna človekova pravica.
Posodobitev zakonskega okvirja glede intelektualne lastnine in zaščite zasebnosti v digitalni dobi.

Zeleni Slovenije
Zavzemamo se za osnovne digitalne pravice posameznika.

Če ste sami našli še kakšne vsebine, ki bi jih lahko omenili tukaj, nam jih čimprej sporočite, da jih dodamo. Upamo, da se bo še več knjižničarjev odločilo aktivno soustvarjati državno politiko.


Kandidati


Poiskali smo kandidate, ki imajo omenjeno, da so knjižničarji pri poklicu ali delu. Razvrščeni so po abecednem redu, dodana je povezava na osebno spletno stran, če obstaja:

Silva Črnugelj
poklic: Dipl. knjižničarka
delo: Strokovna v poslanski skupini DZ RS
Socialni Demokrati
3. volilna enota: 8. volilni okraj

Boštjan Koražija
poklic: Knjižničar
delo: Knjižničar
Koalicija Združena levica
8. volilna enota: 11. volilni okraj

Branko Kurnjek
poklic:Univ. dipl. biblio., prof. teol.
delo: Poslanec DZ RS
Državljanska lista
7. volilna enota, 5. volilni okraj

Slavica Pečovnik Urh
poklic: Knjižničarka
delo: Samostojna podjetnica
Socialni Demokrati
5. volilna enota: 11. volilni okraj

Mitja Vovk Iskrić
poklic: Bibliotekar
delo: Bibliotekar
Piratska stranka Slovenije
4. volilna enota: 2. in 4. volilni okraj

3 komentarji:

  1. V trenutku, ko so se mi oči ustavile pri odstavku, da kanijo v ZAB za 5 % povečati število založb in kar za 10 % zaposlenih v kulturi, sem se grdo polila s prvo kavo. Kaže, da nas imajo ti klovni politikantski res za totalne cepce. Recesija je, ljudje knjig ne kupujejo, prodaja se je skrčila, založb pa bo več? Kulturni delavci so prisiljeni v produkcijo šavja, ker morajo vsaka tri leta dokazovati, svojo "izjemno pomembnost" za slovensko kulturo, če naj jim država plača prispevke, mnogi živijo na samem socialnem robu in pod njim, ZAB pa bo še za 10 % povečala število zaposlenih v kulturi? Naj povedo, kako kanijo to uresničiti. In zdaj si želi gospa AB celo v Bruselj za komisarko ... Neverjetno, a resnično. Only in Slovenia!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. In povečalo se bo članstvo v knjižnicah . . . S silnimi napori politikov, ki so itak polpismeni.

      Izbriši