7.3.14

Odgovor mag. Jelke Gazvoda dr. Južniču glede zaposlovanja MKL

Objavljamo zadnje pismo v tej debati. Morebitne odgovore lahko objavite na kateri svoji spletni strani in jih bomo z veseljem razširili preko družbenih omrežij. Seveda pa vabimo, da še naprej aktivno sodelujete v debati v komentarjih na Biblioblogu.

Spoštovani dr. Južnič,

Ker sva že nekaj desetletij kolega v stroki, bi želela verjeti, da kolikor toliko poznate moje strokovno delo in da imate posledično nekaj zaupanja v mojo strokovnost in integriteto. Ker kaže, da ni tako, vam želim na vaše pisanje odgovoriti.

Dvomim, da v resnici mislite, da v MKL nimamo urejene in ustrezne sistemizacije delovnih mest, ampak naj vam kljub temu povem, da jo imamo (tudi pregledano s strani notranje revizije) in da so v njej navedena vsa naša delovna mesta, vključno z zahtevano izobrazbo, potrebnimi znanji in sposobnostmi ter opisi dela. Samo na ta delovna mesta zaposlujemo, in še to le takrat, ko se kakšno od njih izprazni, kar sem dovolj natančno pojasnila že v svojem prvem odgovoru. Novo zaposlovanje namreč ni dovoljeno. Seveda ta sistemizacija ni v nobeni povezavi z »družinskim« zaposlovanjem, kot s tako lahkoto menite in s tem tudi vi še naprej »razvijate« zgodbo Bibliobloga o moji domnevni (ne)integriteti, čeprav so bile podrobnosti glede tega pred skoraj štirimi leti natančno pojasnjene tako Biblioblogu, ki jih je, kolikor sem takrat razumela, akceptiral, kot tudi naši ustanoviteljici MOL in protikorupcijski komisiji. Zaposlujemo namreč ves čas samo ljudi, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo delovnih mest in imajo po možnosti izkušnje pri delu v knjižnici ter izkazujejo še druge sposobnosti in znanja za naloge, ki jih knjižnica izvaja, pa tudi za tiste, ki jih bo izvajala v prihodnje. V MKL imamo trenutno 30 diplomiranih bibliotekarjev (poleg znatnega števila diplomiranih višjih knjižničarjev s končano bivšo PA) in menimo, da je to ustrezno število.

Glede na to, da na svojem oddelku izobražujete poleg bibliotekarjev tudi strokovnjake za knjigarstvo, založništvo in informacijsko dejavnost, bi me zanimalo, koliko vaših diplomantov se je zaposlilo v teh dejavnostih (vprašanje je retorično, ne pričakujem vašega odgovora nanj). Domnevam namreč, da niso samo knjižnice ciljne organizacije za njihovo zaposlovanje in tudi, da založbam, knjigarnam in drugim informacijskim organizacijam ne pade niti na kraj pameti, da bi zaposlovale samo diplomirane bibliotekarje.

V MKL ne opredeljujemo kot bibliotekarja vsakogar, ki dela v knjižnici, to namreč počnete prav vi in vaši študenti, ker ne želite razumeti, da poleg bibliotekarjev delajo v knjižnicah tudi knjižničarji (in višji knjižničarji), torej ljudje z nižjimi stopnjami izobrazbe. In prav zato, ker ni vsak, ki dela v zdravstvenem domu, zdravnik, ampak so nekateri tudi medicinske sestre in tehniki, še manj razumem vaše vztrajanje, da naj bi v knjižnicah zaposlovali samo diplomirane bibliotekarje. Tako kot so v muzejih poleg kustosov tudi muzejski tehniki s srednjo izobrazbo, v arhivih arhivski tehniki poleg arhivarjev, so v knjižnicah pač knjižničarji poleg bibliotekarjev. In če potrebujemo knjižničarja, bomo prav tega zaposlili, ne pa bibliotekarja, ker nam tega ne bi dovolil ustanovitelj niti ne bi imeli sredstev zanj.

Prav jaz sem bila pred leti med tistimi, ki smo trdili, da ni pametno imenovati knjižničnih delovnih mest v kolektivni pogodbi enako kot univerzitetne nazive, ker to povzroča zmedo. Predlagala sem delovna mesta kot npr. katalogizator, informator, bibliograf, referent za nabavo ipd. Vendar je bilo v času priprave kataloga delovnih mest za novo zakonodajo o plačah javnih uslužbencev žal premalo časa, da bi naredili pri tem korenite spremembe. Posledično zdaj nekateri razumejo, da naj bi oseba z univerzitetno izobrazbo s tem, ko naredi bibliotekarski izpit, postala poleg svoje izobrazbe še diplomirani bibliotekar. Tega seveda nihče pri zdravi pameti ne trdi – taka oseba namreč s tem izpitom (različne zahtevnostne stopnje) dobi samo »licenco«, da lahko dela na delovnih mestih bibliotekar, višji knjižničar ali knjižničar.

V vašo zgodbo o »samoupravnem sporazumu« se ne bom podajala, ker gre tu zgolj za dejstvo, da pravilnik o bibliotekarskem izpitu po zakonu o knjižničarstvu iz leta 2001 še ni sprejet in mislim, da imate res tudi vi precej zaslug za to, kar ste pred časom tudi javno izjavili. Sistem pridobivanja bibliotekarskih izpitov kljub temu deluje in bo deloval tudi, ko bo končno sprejet novi pravilnik. In dobro veste, da noben pravilnik ne more biti v neskladju z zakonom in da je samo zato taka »nuja« po sprejemu take dopolnitve zakona, ki bi favorizirala zaposlovanje diplomiranih bibliotekarjev, ostalim izobrazbenim profilom pa ga s finančnimi in drugimi omejitvami praktično onemogočala. Potem bi lahko tudi sprejeli pravilnik o bibliotekarskem izpitu po vaši meri. Verjamem, da bi s takimi omejitvami, ki bi umetno povečevale priliv ne sicer čisto pravih »študentov«, ampak vendarle takih, ki bi dodaten študij plačevali, oddelek za bibliotekarstvo v nadaljevanju lažje živel, kako pa bi to (pre)živele knjižnice, pa itak nikogar od akademskih bibliotekarjev ne zanima.

Lep pozdrav,
Jelka Gazvoda

7 komentarjev:

  1. Par razmišljanj ob branju tega pisma...

    1. Ob retoričnem vprašanju koliko knjigarjev, založnikov in informacijskem strokovnjakov se zaposli v svojih dejavnostih... To je nekoliko zavajajoče, ker knjigarne, založbe in informacijski centri (razen tistih v javni upravi) povečini niso javni zavodi in jim kot takim ne more in ne sme noben zakon narekovat politike zaposlovanja. MKL pa je javni zavod in njeno politiko zaposlovanja določa zakon. Skratka, mešanje jabolka in hruške... Sicer pa od MKLja nihče na zahteva, da zaposluje zgolj in le diplomirane bibliotekarje.

    2. Direktorica MKLja se ves čas sklicuje, da je vse v skladu z zakonom. Zakon tak, kot je, ni dober. Dejstvo je, da zakon dovoljuje to kar počne MKL, zanima pa me, če je direktorica mnenja, da zakon tudi predvideva tako politiko, kot jo MKL vodi. Mislm, da ne... Mislim, da gre tukaj za luknjo v zakonu, ker tisti, ki so zakon pisali in sprejeli niso predvideli, da bo nekdo imel tako politiko zaposlovanja.

    3. Piše da "so v muzejih poleg kustosov tudi muzejski tehniki s srednjo izobrazbo, v arhivih arhivski tehniki poleg arhivarjev, so v knjižnicah pač knjižničarji poleg bibliotekarjev. In če potrebujemo knjižničarja, bomo prav tega zaposlili, ne pa bibliotekarja, ker nam tega ne bi dovolil ustanovitelj niti ne bi imeli sredstev zanj". Že res, samo MKL ponavadi ne zaposli knjižničarja, ampak nekoga s tretjo izobrazbo, ki ga je potem potrebno dodatno izobraževati, da dobi licenco.

    4. Piše, da "založbam, knjigarnam in drugim informacijskim organizacijam ne pade niti na kraj pameti, da bi zaposlovale samo diplomirane bibliotekarje." Že res, ampak zaposlujejo tudi diplomirane bibliotekarje, založnike, informatike... MKL pa od 2010 diplomiranih bibliotekarjev ne...

    5. Piše, da "zaposlujemo namreč ves čas samo ljudi, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo delovnih mest in imajo po možnosti izkušnje pri delu v knjižnici ter izkazujejo še druge sposobnosti in znanja za naloge, ki jih knjižnica izvaja, pa tudi za tiste, ki jih bo izvajala v prihodnje." Tu ni dvoma, vprašanje pa je, koliko so razpisni pogoji prilagojeni določenemu kandidatu. Morda celo tako, da skoraj ni verjetnosti, da bi razpisanim pogojem kdo drug... Kot so npr. pred časom v neki drugi knjižnici (Logatec, če se prav spomnim) iskali študenta bibliotekarstva, ki ima diplomo iz kemije, ali pa prav tako nekje drugje študenta(!!!) bibliotekarstva z dokončano 7. bolonjsko stopnjo. Ti primeri se sicer ne nanašajo na MKL, napisal sem jih le kot primer prirejanja razpisnih pogojev določenemu kandidatu. Ker druge razlage za takšne pogoje pri zdravi pameti ne najdem.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Nejc, se strinjam. Vsi razpisi se žal zdaj delajo tako - se domenijo, ti delodajalec celo reče, da napišeš, kaj znaš, in potem skupaj sestavita razpis, ki gre ven. Banana republika? Sicer pa spuščati se v takšno razpravo ne bo obrodilo sadov, še posebej ne, ker oddelek žal obstaja povsem brez potrebe (glede na trenutno stanje v RS) ...

      Izbriši
    2. pod točko tri: v sloveniji ni izobraževalnega sistema, ki bi izobraževal knjižničarje na 5. stopnji. kot knjižničar pa zrsz opisuje poklic s končano 7. stopnjo. menim, da je zgrešeno poimenovanje tehniških poklicev z imenom knjižničar.
      včasih sta bili dve stopnji izobraževanja: dvo- in štiriletna. kot knjižničarji so delali tisti s končano 6. stopnjo, kot bibliotekarji pa tisti s 7.
      ker pa ne obstaja po klasifikaciji naziv knjižničar za izobrazbo 5. stopnje, ta naziv lahko pridobimo z nekaj izpiti in strokovnim.
      po drugi strani jaz, univ. dipl. bibliotekarka nikakor ne morem opraviti nekaj izpitov plus strokovnega in postati, npr. kustosinja v narodnem muzeju, ...
      lep dan vse, sabina

      Izbriši
    3. Ni čisto tako. S 5. stopnjo so knjižničarji, s 6. pa so bili višji knjižničarji.

      Izbriši
    4. Po kateri uradni klasifikaciji? Roman.

      Izbriši
  2. Ja, saj tudi trenutno objavljen razpis na blogu za vodilno mesto v knjižnici ne predvideva diplomiranega bibliotekarja. To je narobe svet, zakonodajo pa je treba čimprej urediti.

    OdgovoriIzbriši