Spoštovana mag. Gazvoda,
Nisem se nameraval oglašati v razpravi, ki jo imate z diplomanti Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, saj se ta nanaša na vašo politiko zaposlovanja. O tej dejansko na Oddelku ne moremo odločati in tudi nanjo ne vplivati, saj je ta v celoti v vaši domeni oz. za njeno zakonitost skrbi vaš ustanovitelj. Vendar je v vašem pismu nekaj trditev, ki so pomembne za stroko in dejavnost, in celo trditev, ki neposredno vpleta v razpravo naš oddelek.
Napisali ste »Na prosto delovno mesto »bibliotekar« pa bomo sprejeli nekoga z univerzitetno izobrazbo, vendar ne nujno diplomiranega bibliotekarja, saj so zahteve dela po vsebini zelo različne ....«
To sicer razumem, ne razumem pa, zakaj nimate ustrezno napisane sistematizacije, s katero bi pojasnili, kakšno izobrazbo, znanja in usposobljenost zahtevate. Tako bi se zelo enostavno izognili očitkom, ki so se pojavili v medijih pred tremi leti, o “družinskem” zaposlovanju v MKL. Kolikor vem, od takrat do danes tudi dejansko v MKL ni bil zaposlen nihče, ki bi bil diplomant Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Tudi iz zapisov v medijih je tako razumeti.
Ne morete opredeljevati kot bibliotekarja vsakega, ki dela v knjižnici, tako, kot ni zdravnik vsak, ki dela v zdravstvenem domu in ne učitelj, vsak, ki dela v šoli. V knjižnično razvitih državah je bibliotekar samo tisti, ki je končal ustrezen študij in ne vem, zakaj bi bilo v Sloveniji drugače.
Potem je tu še druga vaša trditev, v kateri povezujete pismo diplomantov in študentov z našim oddelkom. Takoj moram reči, da tega pisma na oddelku nismo spodbudili in ne videli pred javno objavo. Še več: v času tik pred vpisi nam taka pisma izrazito škodijo. Vaše namigovanje, da bi za pismom stal nekdo drug:
»Ali je torej res zgolj slučaj, da ste vaše pismo objavili prav v času, ko poteka precej vroča javna >razprava o uveljavitvi sprememb zakona, ki jim večina splošnih knjižnic nasprotuje, najbolj pa jih >podpirajo prav tisti, ki so blizu oddelku za bibliotekarstvo na FF?« ,
zato ne drži in ne vem, kako ste prišli do tega sklepa. Zagotovo mi je še večja uganka, kdo naj bi bili tisti, ki so blizu »oddelku za bibliotekarstvo na FF«? Zelo mi je tudi žal, da sebe kot direktorice (po številu zaposlenih) največje knjižnice v Sloveniji, nimate za nekoga, ki bi bil blizu oddelku, ki izobražuje bodoče strokovnjake, bibliotekarje.
Verjetno imate pri teh trditvah v mislih spremembe 39. člena Zakona o knjižničarstvu, ki govori med drugim tudi o Bibliotekarskem izpitu. Sedanji Bibliotekarski izpit, zelo žalostno, sloni na »Samoupravnem sporazumu« iz leta 1980. Ta je nastal v drugih časih, ko med drugim še nismo imeli organiziranega univerzitetnega izobraževanja bibliotekarjev. Verjetno vas ne bi prepričal z referencami, ki jih imamo visokošolski učitelji in sodelavci Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Mogoče pa bi vas NAKVISova reakreditacija naših študijskih programov lansko leto le pomirila, da vendar uspešno izobražujemo bodoče strokovnjake na tem področju?
Vaša trditev, da spremembe Zakona o knjižničarstvu kakor koli onemogočajo zaposlovanje strokovnjakov iz drugih področij v knjižnicah, je zato zavajajoča. Edini namen spremembe je ureditev vstopa v profesijo, tako kot je v Sloveniji že urejena za področje šolskega knjižničarstva in velja npr. tudi v sosednji Hrvaški (namesto enakega samoupravnega sporazuma, ki pri nas žal še velja). Takšna ureditev pa ima tudi pozitiven vpliv na profesionalizacijo in s tem tudi kvaliteto knjižničarskega dela, kar je zagotovo tudi vaš cilj. Bibliotekarski izpit mora postati oblika licenčnega izpita, ki preverja, ali je nekdo usposobljen za določeno profesionalno delo, ne pa preverjanje na tečaju naučenega znanja. Vaše nasprotovanje temu me nedvomno čudi in upam, da ni dokončno.
Lep pozdrav,
Primož Južnič
Predstojnik Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo
Ni komentarjev:
Objavite komentar