Strani

25.2.14

Javno pismo študentov

Študentka magistrskega študija knjigarstva Špela Dolinšek nam je posredovala odprto pismo, naslovljeno vodilnim v naši državi. S pismom so se študentje obrnili na vse večje časopisne hiše in ga posredovali še nam. Sestavili so ga študenti oddelka.

Spoštovani vodilni v naši državi.

Oglašamo se študentje Bibliotekarstva, informacijske znanosti in knjigarstva s Filozofske fakultete. Čutimo namreč potrebo, da vam pokažemo neprijetno resnico, veliko krivico, ki jo dopuščate. Največja slovenska splošna knjižnica Mestna knjižnica Ljubljana si je namreč privoščila izredno nizkoten način za pridobivanje novih zaposlenih. V zadnjih mesecih je objavila že 3 razpise za delovno mesto knjižničarja, kjer je zahtevana V. stopnja izobrazbe. Iz zanesljivih virov (saj nas je kar nekaj poslalo prošnje) vemo, da prošnje, ki vsebujejo informacijo, da je oseba pridobila diplomo na našem oddelku (ta je edini v Sloveniji, ki izobražuje bodoče knjižničarje), romajo naravnost v smeti.

Na zadnjem razpisu so se tako pojavile prošnje študentov z našega oddelka, ki so se pretvarjali, da imajo zgolj srednješolsko izobrazbo. Dve sva bili povabljeni na razgovor, kjer sva priznali diplomo. Obe sva prejeli obvestilo neizbranemu kandidatu.

Povejte nam torej, zakaj se trudimo in obiskujemo fakulteto? Zakaj pridobivamo znanje, poslušamo, da je to znanje v knjižnicah nepogrešljivo in na koncu ostanemo brez zaposlitve? Zavedajte se, da je knjižnica prostor za vseživljenjsko učenje. V njej mora biti zaposlen izobražen kader, ki zna ravnati z uporabniki, ki jim zna priskrbeti gradivo, ki ga potrebujejo. Uporabnik bo zadovoljen le, če mu bo knjižničar zagotovil kvalitetno pomoč, ga usmeril k pravim virom informacij tako v tiskanih kot tudi v digitalnih medijih. Kako lahko tako storitev zagotovi nekdo, ki na tem področju ni izobražen? Kako lahko tako storitev zagotovi nekdo, ki je končal zgolj srednjo šolo? Teh ljudi še zdaleč nočemo poniževati in jih imeti za manjvredne. Vsi na našem oddelku si želimo le, da nam omogočite, da naša izobrazba ne bo le nekoristen list papirja, ki ga bomo skrivali pred svetom. Naj ne bo razvrednotena tako, kot je sedaj. Razumite, da se po največji splošni knjižnici zgledujejo tudi druge in smo že zasledili razpise za knjižničarja s V. stopnjo izobrazbe tudi izven Ljubljane. Knjižnice si s tem znižujejo stroške za plače, ne morejo pa zagotavljati kakovostnih storitev in s tem jim pada ugled. Uporabniki so prepričani, da so knjižničarji neuporabni in nesposobni. Tisti, ki smo končali fakulteto, bi jim lahko pokazali boljšo, drugačno plat.

Prihajajoči zakon o knjižničarstvu ne bo rešil ničesar. Vse kadrovske kapacitete bodo knjižnice napolnile,še preden bo stopil v veljavo, in študentje našega oddelka bomo naleteli na zaprta vrata, ko bomo iskali zaposlitev.

Razmislite o tem, koliko sredstev namenjate za ustanove, ki izobražujejo prebivalstvo. Knjižnice so zelo pomembne za vseživljenjsko učenje, pomemben del preživljanja prostega časa in dober vir preverjenih informacij. Nadzorujte, kaj se s tem denarjem dogaja in se prepričajte, da so v njih zaposleni ljudje, ki tja tudi sodijo, ne le ljudje, ki so v sorodstvenih ali prijateljskih vezeh z vodilnimi v knjižnici.

V upanju, da nam povrnete vsaj malo dostojanstva, vas lepo pozdravljamo.






---

Oglasila se nam je tudi mag. Jelka Gazvoda, direktorica MKL. Pripravila bo odgovor, saj je pismo do MKL po njenem nepravično.

23 komentarjev:

  1. Moram napisati, da se strinjam s pismom. Sama sem tudi študenta (ne z vašega oddelka) in sem pogosta obiskovalka knjižnic tako zaradi študija kot tudi zaradi lastnega veselja in pogosto opažam neznanje knjižničarjev. Verjamem, da spadam v zahtevnejšo skupino uporabnikov, saj se na knjižničarje ne obračam z vprašanji v stilu ''jaz bi pa brala kakšen ljubezenski roman, kaj mi lahko svetujete?''. Ampak saj ravno zato so tam, da lahko pomagajo pri stvareh, za katere laiki ne moremo sami poskrbeti. Saj knjižničarji niso samo za to, da izposojajo knjige (za to namreč knjigomati). To, neznanje knjižničarjev, pa opažam v vseh splošnih knjižnicah in ne samo v MKL. Da o prijaznosti in ustrežljivosti niti ne izgubljam besed. Žal, take so moje izkušnje, kot uporabnice.

    OdgovoriIzbriši
  2. Špela, tudi jaz se s tvojim pismom ne bi mogla strinjati bolj. Pet let študija na tem področju in nabiranja raznovrstnih izkušenj ne veljajo nič. Poleg tega je pogosta praksa še najmanj eno leto volonterskega pripravništva, da lahko naredimo strokovni izpit (in še enkrat ponavljamo ISTO snov, kot smo jo med študijem). In tudi to še ni dovolj....
    Odkrito povedano, če bi pet let nazaj vedela, da se lahko v knjižnici zaposlim s 5. stopnjo izobrazbe, bi šla po srednji šoli delat strokovni izpit, takoj bi me zaposlili in danes bi imela vsaj 3-4 leta delovne dobe, namesto tega pa sem 5 let študirala, pri tem pa izgubila veliko živcev, pa tudi denarja, saj bivanje v Ljubljani (če si iz kakšne druge, manj razvite slovenske regije) še daleč ni zastonj!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Zgoraj napisano je kot bi brala svoje besede! Imam popolnoma enake izkušnje in mnenje! Sramota!!

      Izbriši
  3. Tudi jaz sem se prijavila na nekaj razpisov, ki so bili objavljeni na spletni strani MKL v zadnjih šestih mesecih in me niso poklicali niti na razgovor. Kljub temu, da sem izpolnjevala vse pogoje.
    Mene sicer bolj motijo druge stvari, ki jih recimo novi Zknj ne odpravlja.
    Imam kolegico, katere prijatelj je dirigent. Izhaja iz bogate družine, vendar kot dirigent ni dobil zaposlitve. Pa se je odločil, da bo knjižničar. Ker si lahko privošči, da eno leto zastonj dela pripravništvo, se je prijavil za volontersko pripravništvo, na koncu katerega bo delal strokovni izpit in bo izenačen z mano, ki sem študirala bibliotekarstvo. Imel bo isti naziv (ker ima VII. stopnjo izobrazbe). Kako je to mogoče???? Potem se pa dogaja, da bibliotekarji ne dobimo službe.
    Še lepše je, ko si brezposelni bibliotekarji sami plačujemo tečaj za pridobitev licenc za katalogizacijo, zato da bomo dobili kakšno službo. Poleg nas pa na tečajih sedijo ljudje vseh mogočih profilov, ki imajo službo v knjižnicah in jim knjižnice plačujejo te tečaje, poleg tega pa imajo še hude probleme s samo katalogizacijo. Velika razlika je, če se katalogizacijo učiš 4 leta na fakulteti, ali pa opraviš hitri enotedenski tečaj katalogizacije pred strokovnim izpitom v NUK-u. Ne vem, ali se samo meni zdi, da je to narobe svet???? in kar naprej se sprašujem, komu je v interesu tako stanje!!!
    Jaz ne vem, ali odgovornim ni jasno, da s sistemom kakršen je, najprej razvrednotijo naš študij, konec koncev pa tudi stroko samo. Če je lahko vsakdo knjižničar, stroka pač ni veliko vredna.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ja kaj si pa delal, da si 4 leta študiral katalogizacijo??
      http://www.ff.uni-lj.si/Portals/0/Dokumenti/Studij/Prva%20stopnja/Predstavitveni%20zborniki/Enopredmetni/PredstavitveniZbornik-BIN.pdf

      Izbriši
    2. Študirala sem še v času, ko še ni bilo bolonjskega študija. Takrat smo imeli 4 leta predmet bibliotekonomija, pri katerem smo se ukvarjali s katalogizacijo. Pri vajah smo 4 leta pisali kataložne listke. Takrat se je vse skupaj zdelo malce pretirano, vendar je dobra osnova za katalogizacijo v COBISS-u. Pri pridobitvi licence nisem imela nobenih težav ravno zaradi dobrega znanja iz fakultete.

      Izbriši
  4. Meni se zdi še veliko bolj problematično, ker so v taisti MKL pred časom zaposlili otroke direktorice in nekaterih njenih najbližnih sodelavcev. O tem se je tu že pisalo, drugi mediji pa takemu nepotističnemu početju niso namenili potrebne pozornosti.

    OdgovoriIzbriši
  5. Glede na to, da je minister Grilc zelo dober prijatelj Jelke Gazvode, vam vsekakor želim veliko sreče pri reševanju te svinjarije.

    OdgovoriIzbriši
  6. Kolikor je meni znano, v vseh knjižnicah, ne samo v MKL, na delovno mesto knjižničarja (za V. stopnjo) vzamejo samo osebe s V. stopnjo izobrazbe, na delovno mesto bibliotekarja (VII. stopnja) pa osebe z diplomo. Razlika med knjižničarji in bibliotekarji je ta, da knjižničarji izposojajo gradivo, ga sortirajo, medtem ko bibliotekarji so informatorji. Tako me zanima, prva Anonimna, koga si spraševala za pomoč o gradivu, knjižničarje ali bibliotekarje? O prijaznosti se pa na žalost popolnoma strinjam ...

    OdgovoriIzbriši
  7. Velikokrat se na žalost dogaja, da zaposlijo nekoga s V. stopnjo izobrazbe in ta oseba nato opravlja tudi druge naloge (naprimer nalogo informatorja). Enostavno zato, ker imajo v marsikateri knjižnici premalo zaposlenih. Razlika je na koncu v nekaterih primerih le ta, da ima tisti s V. stopnjo nižjo plačo. Realnost je pogosto taka, da so naloge za določene stopnje veljavne le na papirju in ne v praksi. V nekaterih enotah je naprimer vodja knjižnice nekdo, ki ni nikoli končal VII. stopnje.

    OdgovoriIzbriši
  8. Hm, kolikor jaz poznam stvari, vidim dva problema.
    1. Za mesto, kjer je potrebna 5. stopnja izobrazbe, se v MKL-ju ne zaposluje ljudi z višjo stopnjo. Oziroma vsaj ne v primeru, ko gre za zaposlitev za nedoločen čas. Za kakšno nadomeščanje (porodniške, bolniške, skrajšan delovni čas) se vzame tudi diplomanta na mestu knjižničarja. Argument je menda predvsem to, da so ljudje, ki imajo narejeno npr. sedmo stopnjo izobrazbe in delajo na mestu pete, nesrečni. In (verjetno) težijo ali čakajo na bolje plačano delovno mesto. Seveda vodstva ne zanima kup diplomirancev, ki so nesrečni doma, brez službe in bi z veseljem vzeli nižje plačano mesto. Ampak ker niso del MKL-ja, niso njihov problem. Tako da če se upokoji knjižničar, se "sprazni" (če se) mesto za knjižničarja in ne za bibliotekarja. In ker je interno pravilo tako kot je, se kandidate z diplomo spregleda.
    2. Nekako v grobem knjižničarji, višji knjižničarji in bibliotekarji opravljajo različne naloge in imajo drugačne zadolžitve. To ne drži povsem v manjši knjižnicah, kjer je lahko eden sam za vse, pa tudi sicer so odstopanja. A vendar nekako v grobem knjižničarji pogosto delajo na evidenci izposoje, bibliotekarji pa imajo čez informacije. To bi bila s stališča obiskovalca najbolj jasna in vidna delitev. Hec je v tem, da se MKL-ju obetajo spremembe. Sama sumim, da bo v roku nekaj let v vseh večjih knjižnicah postavljen avtomat za vračilo/izposojo knjig. Kar pomeni, da se bo za evidenco gradiva potrebovalo manj ljudi. Seveda ne bodo odpuščali knjižničarjev, ki so zaposleni za nedoločen čas, ampak bodo ti preusmerjeni, dobili druge naloge. In to bo še bolj zabrisalo razlike. Vsekakor je to širši problem. Gre za vprašanje vrednosti diplome in novega magisterija. Veliko nas je. In tržna logika je pač taka, da če je ponudbe veliko ... Malo razvrednoteno je vse skupaj.

    Jaz vztrajam pri naslednjem: marsikdo se lahko dodatno izobrazbi. Ja, treba je vložiti čas, denar in se odpovedati marsičemu. A to ne spremeni dejstva, da končane izobrazbe ni mogoče vrniti. Sama si večkrat želim, da bi bilo to mogoče.

    OdgovoriIzbriši
  9. Pa še stavek, dva v zagovor neprijaznosti in nestrokovnosti. Posploševanje se mi ne zdi na mestu. Verjetno je tudi kaka prodajalka v Mercatorju neprijazna, ne pa vse. Tako da dajte ljudem priložnost, ne mečite kar vseh ljudi v isti koš. Fino je vedeti, da delo zaposlenih v knjižnici ni le to, kar vidite. Včasih se je res težko posvetiti uporabniku, ker imaš še kup drugih stvari, ki naj bi jih sočasno opravil. Dodajte še osebne probleme zaposlenih, nasilne uporabnike, ljudi, ki te naderejo kot žival zaradi 0,1 evra dolga za gradivo, ki so ga prinesli prepozno, majhne otroke, ki do devetih zvečer ne vidijo svoje mame ...

    Pa tudi uporabniki včasih preprosto pričakujejo/pričakujete preveč. Meni se zdi povsem neodgovorno, da nekdo pred diplomo, magisterijem pride z zelo specifično in strokovno temo do knjižničarja in zahteva, da bo opravil polovico dela namesto njega. Torej prebrskal razpoložljivo gradivo na neko temo, poiskal primerno literaturo in vire na spletu ... Nemogoče je, da bi ena knjižnica imela ljudi, ki bodo strokovnjaki za vsa področja! In bodo obenem še poznali novosti in ločili pomembne informacije od nepomembnih. Se spomnim fanta, ki je imel seminar o odnosu vodstvenih delavcev do podrejenih v slovenskih zdraviliščih. In potem je še poudaril, da ga zanima samo neverbalna komunikacija med njimi. Pa sva se s sodelavko fino potrudili in celo našli par stvari. Je bilo treba iti širše, kot je bilo njemu všeč, ampak ok. So tudi stvari, o katerih je težko najti karkoli, recimo ena deklica je imela diplomsko nalogo o dojenju v antični Grčiji. Spet drugič je problem, da zastavijo preširoko, ena gimnazijka je imela maturitetni seminar o ekonomiji in smo ji le s težavo dopovedali, da bo tako široko težko šlo.
    Večkrat si za koga vzameš tudi pol ure, uro in celo več, včasih ga srečaš drug dan in se spomniš še česa. A če je gneča in je na oddelku enostavno premalo ljudi, se moraš omejiti. In vendar smo splošna knjižnica! Jaz se večkrat vprašam, zakaj ljudem ne pomagajo mentorji, profesorji, učitelji in zaposleni na specializiranih oddelkih. Morda pa se ljudje samo bojijo vprašati ...

    OdgovoriIzbriši
  10. "Jaz vztrajam pri naslednjem: marsikdo se lahko dodatno izobrazbi. Ja, treba je vložiti čas, denar in se odpovedati marsičemu. A to ne spremeni dejstva, da končane izobrazbe ni mogoče vrniti. Sama si večkrat želim, da bi bilo to mogoče."

    Še zadnji pps, da ne bo nesporazumov. Mislim, da je končan študij dosežek. Vseeno pa se mi zdi, da so za končanje študija potrebni določeni pogoji, privilegiji, h katerim sami nismo vedno nujno karkoli doprinesle - Nekdo s hudimi finančnimi, družinskimi, zdravstvenimi, slabšimi genetskimi preddispozicijami idr. težavami preprosto ne more končati študija. A v to se ne bi spuščala.

    Diskriminacija je na drugi ravni. Nekdo, ki si želi delati kot bibliotekar in ima končano peto stopnjo izobrazbe, se lahko vsaj poskusi dodatno izobraziti in morda celo doseže drugo delovno mesto in višjo plačo.

    Nasprotno pa jaz s končano sedmo stopnjo nimam niti prave priložnosti za kandidaturo, če se prijavljam na nižje rangirano delovno mesto. In to kljub temu, da razumem pogoje in se z njimi strinjam. Jaz se z veseljem odrečem svoji izobrazbi, če s tem dobim službo za nedoločen čas! A tega ne morem storiti!! Zakaj se mi zdi, da se tega kar noče in noče razumeti!

    Glede na današnje stanje in zaposlitvene možnosti se mi zdi noro ali pa naivno, da se pretvarjamo, kako se v resnici preveč cenimo za slabše plačana delovna mesta. Jaz sem za podaljšanje pogodbe. Kadarkoli! Ker sem izkusila zavod, nove in nove zaposlitvene načrte in bolečino, ko si povsem nekoristen in ničvreden.

    Faks je samo nekaj let izobraževanja več, zato še nismo bogovi. A nesmisleno se mi zdi kaznovati našo odločitev in trud s takšnim pravilom. Samo moje skromno mnenje. Morda se kdaj preveri statistiko in bo moja diploma enakovredna srednješolski izobrazbi. Obljubim, da doktorata ne bom delala.

    OdgovoriIzbriši
  11. En predlog, ki pa bi rešil - sem prepričan - veliko zagat. Tisti, ki končajo 1. bolonjsko st. naj se zaposlujejo kot knjižničarji, tisti s VII. st. pa kot bibliotekarji. Tako bi se zaposlovanje uskladilo z izobraževalnim sistemom, ki je pri nas že nekaj let v veljavi. Rešilo bi se tudi vprašanje strokovnosti, ki jo je med ljudmi, ki so se sami odločili za ta poklic in se zanj izobraževali, gotovo več kot med ostalimi kadri, obenem pa to pomeni tudi, da knjižnicam ne bi bilo potrebno kadra dodatno izobraževati. Tako bi prihranili dobršen del sredstev, ki so dandanes več kot dobrodošla. Seveda, če bi bil za to interes...

    OdgovoriIzbriši
  12. Poznam kar nekaj študentov bibliotekarstva (po starem sistemu, ne bolonjskem) in so (z izjemo ene) vsi rojeni z dvema levima rokama, na bibliotekarstvo pa so se vpisali samo zato, ker nikamor drugam niso bili sprejeti. Za študij niso bili zainteresirani, na predavanja so hodili cca 3x mesečno, knjige jim niso ravno "dišale", a izpite jim je pa vseeno uspelo uspešno narediti. Seveda nočem metati vseh v isti koš, tudi na drugih fakultetah se najdejo takšne osebe, ampak imel sem občutek, da jih je na oddelku bibiliotekarstva malo večja koncentracija ;)

    Sicer tega "pogleda" ni še nihče omenil, verjamem pa, da se marsikomu plete po glavi ;)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Z dvema levima rokama? Pa saj so se vendar v prejšnjem izobr. sistemu samo pri enem predmetu 4 leta gulili katalogizacijo.In tam ni druge, kot da je določen zapis pravilen (oz. nepravilen). Druge ni. Smiselno bi se bilo vprašati, zakaj je npr. kakovost bibliografskih zapisov v Cobibu tako slaba. Če izpostavim samo en vidik stroke. Pa bi lahko še naštevali. Sicer so bile raziskave na to temo že opravljene, vendar...

      ...raziskave, ki bi se osredotočale na korelacijo med izobrazbo in delovno uspešnostjo ter prispevkom k stroki, so pač politično nekorektne in nezaželene (v bibliotekarski stroki). Pa verjetno bi težko našli ljudi, ki bi želeli v takšni raziskavi sodelovati:D Je pa vsekakor zanimiva tema.

      Dajmo na vse skupaj pogledati s stališča stroke in ne le osebnih interesov.

      Izbriši
    2. Očitno je kakovost zapisov tako slaba, ker tudi 4 leta guljenja niso bila dovolj ;)

      Imel sem dve sodelavki (preko javnih del), obe še "frišni" s faksa, dipl. bibliotekarko in prof. tujih jezikov, še nobena ni imela izpita. Bibliotekarka je vihala nos nad vsakim delom, kar ni bilo izključno povezano z delom v Cobissu, ni šans, da bi se spustila tako "nizko" in pomagala manipulantom (kot mi vsi ostali zaposleni), ko je bila v času po poletju neznosna količina vrnjenega gradiva. Ali pa da bi šla abecedirat svoj "kotiček", njej dodeljeno gradivo, ki ga uporabniki ne/hote razmečejo, to je bil pa res že višek. Medtem ko ta druga se je pa dobro zavedala, da je treba poprijeti tam, kjer je najbolj nujno, ni ji bilo težko ostati par minut dlje in nam redno zaposlenim pomagati poiskati rezervacije, ki se naberejo tekom dneva. Od bibliotekarke kaj takega ni bilo za pričakovati. Jaz razumem, da ima vsak svoje življenje in svoje probleme, vendar se v gneči šele zares vidi, kdo je primeren za delo, kdo pa ne. Pa omenim naj še tudi, da bibliotekarka še sedaj nima opravljenega izpita (mislim, da ga ni še niti poskušala opravljati), medtem ko ga je jezikoslovka opravila takoj.

      Mogoče se res zdi, da so 4 leta guljenja dobra podlaga za delo v knjižnici, ampak najvažnejši je smisel za soljudi - tako za bralce kot tudi za zaposlene, delavnost, prilagodljivost...

      To je moje čisto osebno mnenje, glede na dosedanje izkušnje. Se pa strinjam, da vsi niso enaki.

      Izbriši
    3. Poznam primer dipl. bibl., ki so ji pred nekaj leti na njene velike prošnje šli na roko in jo zaposlili na delovno mesto sistemizirano za nižjo izobrazbo. Sedaj nenehno sitnari in šikanira kolegico, ker da ima ob enaki izobrazbi manjšo plačo od nje!

      Izbriši
    4. Kako gremo nekaterim v nos, le zakaj? In to samo bibliotekarji ob vseh teh kadrih v knjižnicah. Vsi vse bolje obvladajo, so bolj marljivi, samo bibliotekarji nad vsem vihamo nos in imamo dve levi.
      Naj zase povem, da so bili z menoj in mojo sošolko na praksi zelo zadovoljni. Obe sva dobili najvišjo možno oceno.Imela sem seveda možnost pobližje spoznati delo v tej splošni knjižnici, kot tudi odnose med zaposlenimi v tej knjižnici. Naj povem, da sem bila zelo razočarana. Že med prakso sem doživela šikaniranje in poniževanje. Na subtilen način. Veliko je bilo povedano tudi čez Oddelek in tamkajšnje profesorje. Žalostno, da moramo tako obračunavati med seboj. Pa sem bila pridna, poprijela za vsako delo, delala sem kot informatorka, urejala police, karkoli je bilo za opraviti, sem se z veseljem lotila. Zelo sem razočarana nad tako nizkotnim obračunavanjem tukaj gor.

      Izbriši
  13. 1. Absurdno je razmišljati v smeri, da katerih koli kadrov, s to ali ono izobrazbo, ni treba dodatno izobraževati!
    2. Ali si kdo od tukaj razpravljajočih predstavlja, koliko stane (knjižnico) izobraževanje enega bibliotekarja za pridobitev licence?

    OdgovoriIzbriši
  14. V okviru formalnega bolonjskega študija na bibliotekarskem oddelku FF, smo študentje na 1. stopnji opravili Izumov tečaj "Uporaba programske opreme COBISS3/Prevzemanje zapisov in zaloga". Pa je en tečaj manj za plačat za knjižnice. Tako za knjižničarje (oz. višje knjižničarje kot za bibliotekarje). Zagotovo bi morali ta tečaj opraviti tekom službe, če bi želeli pridobiti licenco.

    OdgovoriIzbriši
  15. Pismo je bilo objavljeno tudi v Dnevniku

    OdgovoriIzbriši