4.4.13

Knjižničarji in stres - rezultati ankete

Danes zaključujemo z zbiranjem odgovorov na temo prisotnosti stresa pri knjižničarskem poklicu. Od objave članka smo prejeli 23 izpolnjenih anket, rezultati pa so naslednji:

16 knjižničarjev (70%) dosega univerzitetno raven, magisterij imajo opravljen 4 knjižničarji (17%) , ter 3 (13%) visokošolsko izobrazbo. Razmerje med univerzitetnimi bibliotekarji in priučenimi je skoraj 50% . Da imajo priučeno izobrazbo je odgovorilo 12 (52%) knjižničarjev, univerzitetnih bibliotekarjev pa je 11 (48%). Največ odgovorov smo prejeli od bibliotekarjev, ki delajo v visokošolski knjižnici, in sicer 12 (52%), sledijo tisti iz splošnih ter šolskih knjižnic. Prvih je 5 (22%), drugih pa 4 (17%). 2 bibliotekarja (9%) pa delata v specialni knjižnici.

S pretežno strokovnim delom se ukvarja 9 (39%) bibliotekarjev,s pretežno delom z uporabniki 7 (30%), s pretežno organizacijskim 5 (22%) ter pretežno vodstvenim delom 2 (9%) bibliotekarja.

 Glede delovne dobe je odgovorilo največ bibliotekarjev , katerih doba je manjša od 5 let,in sicer 7 (30%), z delovno dobo med 6 in 10 let ,je odgovorilo 5 (22%) bibliotekarjev, med 11 in 20 let, 6 (26%) bibliotekarjev, med 21-30 let 3 (13%) bibliotekarji ter več kot 30 let 2 (9%) bibliotekarja.

 Bibliotekarji smo s svojim poklicev v večini srednje zadovoljni. Za ta odgovor se je odločilo 13 (57%) bibliotekarjev, da so zelo zadovoljni ih je odgovorilo 8 (35%), zgolj 2 (9%) pa s svojim poklicem nista zadovoljna.

 Nadalje smo anketirance spraševali o stresnosti situacij, tipičnih za delo v knjižnici. (Stopnja 1 tu pomeni najmanj stresno situacijo, stopnja 3 pa najbolj stresno.)

 Iskanje gradiva po policah za bibliotekarje ne predstavlja posebnih težav. 15 jih je odgovorilo,da tovrstno opravilo za njih ni stresno, 3 je to delo srednje stresno, 5 pa jih ni zadolženih za to opravilo. 

Podobno je pri iskanju gradiva preko kataloga COBISS. Za 16 anketirancev iskanje preko kataloga ni stresno, za 2 je tovrstno delo delno stresno in prav tako za 2 zelo stresno, 3 pa niso zadolženi za to opravilo.

 Iskanje založenega gradiva zna predstavljati kar stresno situacijo. Tako menijo tudi naši anketiranci. 3 so odgovorili, da tovrstno delo za njih ni stresno, 10 da je to delo delno stresno in 5, da jim iskanje založenega gradiva predstavlja velik stres. 5 pa jih za dotično opravilo ni zadolženih.

 Za nabavo gradiva je izmed 23 anketirancev zadolženih zgolj 13. 6 jih je odgovorilo, da to delo za njih ni stresno, 4 da je to opravilo delno stresno, ter 3 da je le-to opravilo zelo stresno.

 Pri obdelavi knjižničnega gradiva so bili odgovori naslednji: 8 anketirancev meni, da to delo za njih ni stresno, 5 da je delo srednje stresno in 3 da je obdelava gradiva zelo stresna. 7 jih za to opravilo ni zadolženih.

 Stresne so tudi različne zahteve uporabnikov. 7 odgovorov kaže, da to delo ni stresno, 11 da so uporabniške zahteve delno stresne in 5 da so le-te zelo stresne.

 Če pomoč potrebuje preveč uporabnikov hkrati je zgolj 1 bibliotekar odgovoril, da takšna situacija zanj ni stresna, 14 jih meni, da je to delno stresno in 7 da je takšna situacija zelo stresna. 1 izmed anketirancev pa ni zadolžen za to opravilo.

 Pri prostorskih pogojih so odgovori skorajda identični. 9 jih je zadovoljnih s prostorskimi pogoji v katerih delajo, in jim ne predstavljajo dosti stresa, 7 jih meni da so njihovi prostorski pogoji delno stresni ter prav tako 7, da je prostor v katerem delajo zelo stresen.

 Delo z računalnikom za večino ni stresno. Tako meni kar 15 bibliotekarjev, da je delo z računalnikom delno stresno meni 7 bibliotekarjev, za 1 pa to opravilo predstavlja zelo stresno situacijo.

 Prav tako tudi spremembe na področju informacijske tehnologije za večino niso stresne. 12 odgovorov govori v prid,da dotične spremembe niso stresne, 9 da so le te delno stresne in 2 da so spremembe na področji IT zelo stresne.

 Konstruktivno reševanje nesoglasji s sodelavci in/ ali nadrejenimi lahko predstavlja dosti vloženega napora. 2 bibliotekarja menita, da tovrstna situacija za njiju ni stresna, 8 da je reševanje nesoglasji delno stresno ter kar 13 da je le-to zelo stresna situacija.

 Zadnji vprašanji sta bili še kako pogosto ste izpostavljeni stresu na svojem delavnem mestu ter kako se najpogosteje spopadete z njim. 8 bibliotekarjev pri tem pravi, da so stresu izpostavljeni večkrat na dan, 7 da so izpostavljeni 1-2 krat na dan, 4 so izpostavljeni do 3 krat na teden ter prav tako 4 do3 krat na mesec. Za odgovor, da pri svojem delu skoraj nikoli ni izpostavljen stresu pa se ni odločil nihče izmed anketirancev.

 Največkrat se pri spopadanju s stresom anketiranci osredotočijo na težavo in jo poskušajo čim hitreje odpraviti. Tako se je določilo 12 anketirancev. 6 se jih osredotoči na delo in se tako poskuša umiriti. 4 si vzamejo nekaj minut časa za premislek, zgolj 1 pase največkrat za pomoč obrne na sodelavca.




REZULTATI ANKETE V SLIKAH:























Anketa je na vzorcu 23 bibliotekarjev pokazala, da največ stresa pri opravljanju bibliotekarskega poklica predstavlja delo z uporabniki ter reševanje težav s sodelavci, kakor tudi svojimi nadrejenimi. Pri delu z računalnikom,smo bibliotekarji že dovolj vešči, da nam tudi vsakodnevne novosti na področju informacijske tehnologije ne povzročajo večjih težav, prav tako znamo ustrezno rokovati z gradivom in ga brez težav poiskati tako analogno- na policah, kakor tudi s pomočjo sistema COBISS,nekoliko bolj stresno pa je iskanje založenega gradiva. Zanimivo je izvedeti, da je stopnja zadovoljstva s poklicem v večini srednja, do visoka, kljub mnenju, da smo bibliotekarji vsakodnevno večkrat pod stresom. Pohvalno pa je da se v večini osredotočimo na težavo in jo skušamo čim prej razrešiti, ter je ne odmislimo, kot da do nje sploh ni prišlo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar