20.9.12

Računalništvo v oblaku in knjižnice

Računalništvo v oblaku je relativno nov izraz, a se hitro razvija in je že široko uporabljen v dandanašnji industrijski družbi. Glavne prednosti uporabe so zmanjšanje stroškov, dostopnost od koderkoli in kdajkoli, ter njegova elastičnost ter prilagodljivost v primerjavi z ostalimi načini računalništva. Knjižnice se srečujejo z računalništvom v oblaku pri dostopanju do elektronskih revij, gostovanju elektronskih knjižnic in izdelavi statističnih analiz. Tako na primer knjižnica New York City uporablja Googlove obrazce in razpredelnice za beleženje trendov referenčnih vprašanj pri informacijskem pultu.

V prvi polovici današnjega prispevka predstavljamo glavne prednosti računalništva v oblaku, razlike v njegovih arhitekturnih plasteh in njegove infrastrukturne modele. Predstavimo tudi nekaj glavnih ponudnikov storitve računalništva v oblaku, ki so mednarodno razširjeni. Sledi kratek pregled strokovne literature, preko katere bodo predstavljena tveganja, razvijajoči se trendi in koristi računalništva v oblaku ter vpliv na knjižnice v prihodnosti. Glavni namen prispevka je objektivna predstavitev prednosti in slabosti pri odločitvi za uporabo računalništva v oblaku na področju knjižnic, s poudarkom na varnosti ter izdatkih.

1. UVOD V RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU


1.1 Kaj računalništvo v oblaku sploh je?


Izraz se nanaša na spletno osnovana orodja, kakor tudi strojno in programsko opremo, ki delovanje tega servisa sploh omogočata. Bistvena lastnost računalništva v oblaku je, da uporabniki, preko spletnega brskalnika, ta orodja uporabljajo tako, kakor bi jih uporabljali preko lokalno nameščenih orodjih na lastni računalniški postaji. Običajno pri računalništvu v oblaku govorimo o treh storitvenih modelih:

Infrastruktura kot storitev (angl. »Infrastructure as a Service - IaaS«)
Infrastruktura kot storitev se nanaša na računalniško infrastrukturo, pogosto ponujeno z uporabo virtualizacije. V to kategorijo sodijo strežniki, hramba, omrežje,… Najpomembnejši ponudniki so VMware, Oracle, IBM, Microsoft, KVM, OpenStack, Xen, Eucalyptus, Nimbus, OpenNebula, Citrix Cloud, AppNexus, Amazon EC2, itd.

Platforma kot storitev (angl. »Platform as a Service - PaaS«)
Platforma kot storitev že vključuje osnovne dodatne funkcionalnosti (običajno v obliki programskega vmesnika, ki jih uporabnik kot platformo uporablja pri razvoju in uporabi lastnih informacijskih rešitev. V to kategorijo med drugim sodi okolje za razvoj aplikacij ali platform kot storitev (PaaS). Vidnejši ponudniki so Google AppEngline, Microsoft Azure, Oracle PaaS, IBM PaaS, VMware SpringSource, itd.

Programska oprema kot storitev (angl. »Software as a Service - SaaS«)
Programska oprema kot storitev pomeni zagotavljanje celotne infrastrukture skupaj s programsko opremo in nastavitvami za njeno delovanje. V to kategorijo sodijo funkcionalnosti poslovnih aplikacij ali programska oprema kot storitev (SaaS). Vidnejši ponudniki so salesforce.com, Microsoft (npr. Office 365), Google Apps (vključno z Gmail). Običajno pri tej obliki računalništva v oblaku uporabnik potrebuje le brskalnik in dostop do interneta, vse ostalo pa zagotovi ponudnik storitve.

Računalništvo v oblaku

Izvedbeni modeli računalništva v oblaku pa so naslednji:
Javni oblaki (ang. »Public Cloud«) so dostopni javnosti in ni omejitev glede tega kdo jih lahko uporablja. Gre za IKT storitve ponudnika, do katerih lahko preko interneta dostopa kdorkoli.
Zasebni oblaki (angl. »Private Cloud«) so dostopni samo v zasebnem omrežju. IKT storitve so ponujene iz lastnega podatkovnega centra. Vse storitve kot tudi infrastruktura je pod nadzorom ponudnika, upravljanje pa se lahko izvaja tudi s pomočjo tretjega. Storitve so dostopne preko interneta ali preko navideznih zasebnih omrežij.
Oblaki skupnosti (angl. »Community Cloud«) so dostopni omejenemu številu uporabnikov, z znanimi značilnostmi.
Hibridni oblaki (angl. »Hybrid Cloud«) so IKT storitve računalništva v oblaku, ki so sestavljene iz storitev javnega in zasebnega oblaka.

1.2 Kaj pa oblaki in knjižnice?


Računalništvo v oblaku je postalo glavna tema v organizacijah, ki za svoje delovanje potrebujejo sodobno tehnologijo. Knjižnice se z uporabo nekaj izmed servisov računalništva v oblaku srečujejo že več desetletij. Kot primere lahko navedemo, internetne zbirke podatkov, ki so dostopne kot aplikacije računalništva v oblaku, prav tako pa so lahko veliki skupni katalogi definirani kot aplikacije računalništva v oblaku. Ta pristop k računalništvu lahko pomaga knjižnicam prihraniti čas in denar s poenostavitvijo poteka celotnega dela.

Naj naštejemo zgolj nekaj primerov, kjer so knjižnice prevzele metode, ki se uporabljajo pri računalništvu v oblaku. Ti so: OCLC, Library Thing, Amazon, Google,.… OCLC (Online Computer Library Center) je neprofitna organizacija, ki deluje kot knjižničarska storitev za IT podporo in kot raziskovalna organizacija, namenjena javnosti za pospeševanje dostopa do informacij po celem svetu. Za svoje člane zagotavljajo kataložna orodja, dostopna v spletnem okolju in jim omogočajo hrambo njihovih centraliziranih podatkovnih shem. Library Thing ponuja storitev družbenega omrežja, kjer člani izmenjujejo informacije in predloge glede knjig. Poznamo tudi  Reed Elsevir, ki ponuja znanstvene informacije iz področja medicine. Tu sta seveda še vsem splošno znana Amazon ter Google z njegovimi prizadevanji za poslovne rešitve za knjižničarje.
Naj pri tem omenimo projekt Google Knjige (Google Books) katerega cilj je ljudem olajšati iskanje relevantnih knjig, še zlasti tistih, ki se ne tiskajo več. Želijo pa si tudi sodelovati z založniki in knjižnicami pri ustvarjanju obširnega virtualnega iskalnega kataloga knjižničnih zaznamkov vseh knjig, v vseh svetovnih jezikih. Na ta način bi uporabnikom pomagali pri odkrivanju novih knjig, založnikom pa pri iskanju novih bralcev.

Glavne prednost uporabe storitev v oblaku za knjižnice je v svojih sedmih tezah povzel tudi M. Goldner:
  1. Sodobnejši računalniški sistemi; ob upoštevanju dejstva, da so v knjižnicah pogosto zgrajeni na predinternetni tehnologiji,
  2. Boljša integracija sistemov porazdeljenih preko spletnega omrežja,
  3. Ohranjanje in shranjevanje podatkov. V knjižnicah se pogosto zgodi, da je isti podatek večkrat shranjen na različnih mestih; npr. lokalni katalog, vzajemni katalog, spletni katalogi ipd.
  4. S podatki, razporejenimi na različnih distribuiranih sistemih, je prisotnost knjižnice na spletu omejena.
  5. Združeni sistemi. Sodelovanje med knjižnicami, ki imajo vzpostavljene zgolj samostojne sisteme, je po pravilu dražje in težje za upravljanje.
  6. Naraščajoča količina dela. Informacijski strokovnjaki, ki delujejo v običajnih spletnih okoljih in porazdeljenih sistemih težko zagotovijo povečan obseg dela knjižnice.
  7. Veliko sistemov je izkoriščenih zgolj v 10 %. Delovanje knjižnic v skupnih oblačnih storitvah pripomore k manjši porabi tiskanih virov.
Glavna skrb pri varnosti računalništva v oblaku je, da večina institucij ni zadovoljnih s tem, da nimajo popolnega nadzora nad tem, kje se hranijo njihovi podatki in aplikacije, saj menijo, da le-to povečuje možnost nepooblaščenega dostopa in izpostavljenost zaupnih podatkov. Brez izoblikovanih standardov je možnost, da bi sisteme ponovno premestili v lokalno uporabo knjižnice, ali izbira drugega ponudnika storitve računalništva v oblaku omejena na lastne vmesnike. Standardni mehanizmi za obravnavanje življenjskega cikla izdajanja licenc in izračuna plačil za infrastrukturo v skupni rabi so le nekateri izmed vprašanj, s katerimi se morajo ukvarjati ponudniki računalništva v oblaku. Najbolj pomembno pa je, da ponudniki zagotovijo konstantne sisteme, za spremljanje aplikacij računalništva v oblaku in jih naredijo združljive z drugimi obstoječimi sistemi. (Glej Open Cloud Manifesto)

2. VARNOST IN STROŠKI UPORABE RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU


Varnost in stroški
Postavlja se vprašanje ali je za knjižnice bolj ekonomično, da svoje obstoječe baze podatkov prepustijo gostiteljskemu ponudniku računalništva v oblaku ali pa jih obdržijo v lastnih podatkovnih servisih, ter kako varno je računalništvo v oblaku za knjižničarje.

Pri razpravi o stroških, moramo razmisliti ali je investiranje v neodvisne vire vredno naših naporov.
Glavne ovire pri odločanju so: dostopnost servisa, ustrezna nedostopnost zaupnih podatkov, prenos podatkov iz ozkih grl, upoštevanje zagotovitve varnosti pri nepredvidljivih dogodkih, skladiščenje podatkov na več mestih, odpravljanje napak in hroščev, pravično posredovanje podatkov tretjim osebam in licenciranje programske opreme.

Uporabniki od novih oblik računalništva v oblaku pričakujejo popolno in hkrati stalno dostopnost, kar pa ni lahka naloga. Programska oprema in aplikacije, ki jih omogoča računalništvo v oblaku, namreč še vedno niso vzpostavili aktivnih standardov uporabe, kar pomeni, da uporabniki še vedno ne morejo enostavno izločiti njihovih podatkov in programov iz ene strani na drugo. Mnogo uporabnikov tako zatrjuje, da njihovi na varnost občutljivi podatki, nikoli ne bodo postali del računalništva v oblaku, saj so trenutni sistemi še vedno pretežno javna omrežja, kar izpostavlja sistem k večji količini napadov. Po drugi strani postajajo aplikacije vse bolj in bolj podatkovno bogate, tako da morajo uporabniki kakor tudi razvijalci oblakov razmišljati o posledicah tega, če hočejo ustrezno zmanjšati stroške poslovanja. Eden od izzivov računalništva v oblaku je tudi, kako pravilno odpraviti napake in preostale hrošče, saj so sistemi načeloma precej veliki, kar otežuje odpravljanje težav. Več na: M.Arembrust et. all.

Smernice glede varstva osebnih podatkov pri računalništvu v oblaku v Sloveniji so izšle 15. 6. 2012 na pobudo informacijskega pooblaščenca Slovenije, v sodelovanju s Cloud Security Alliance (CSA) Slovenia Chapter, Slovenskim odsekom ISACA ter Zavodom e-Oblak, Eurocloud Slovenia. V njih so pojasnjene minimalne zahteve zakonodaje, na kaj je potrebno biti pozoren pri odločanju o ustreznem ponudniku storitev v oblaku. Pogosto se upravljavci osebnih podatkov namreč ne zavedajo, da so oni odgovorni za podatke, čeprav jih zaupajo v obdelavo neki tretji osebi.
Mnenje informacijskega pooblaščenca je, da številni ponudniki storitev računalništva v oblaku potencialnim uporabnikom trenutno večinoma še ne ponudijo zadostnih informacij ter da je treba vzpostaviti mehanizme, ki bodo omogočali ločevanje zaupanja vrednih ponudnikov računalništva v oblaku od tistih tveganih. Smernice naj bi pripomogle k večji ozaveščenosti na tem področju.
Ali so naši podatki v oblaku bolje varovani ali ne, ni preprosto vprašanje in nanj ni dopustno pavšalno odgovoriti v smislu, da je nekaj, kar imamo sami pod nadzorom, tudi bolj varno. Kot poudarjajo nekateri avtorji, gre predvsem za vprašanje zaupanja. Če imamo računalniške zmogljivosti pod svojim nadzorom, lahko sami ali s pomočjo drugih poskrbimo za varnost s pomočjo drugih varnostnih mehanizmov. Pri zunanjem izvajalcu gre nasprotno za zaupanje v celoti, kar ne vključuje le zaupanja v varnostne postopke in ukrepe, temveč gre tudi za zanesljivost, dostopnost in stanovitnost obratovanja. Preglednost ponudnikov storitev računalništva v oblaku je zato bistvena – naročnikom mora jasno predstaviti, kje se bodo obdelovali njihovi osebni podatki, kako bo zagotovljena njihova zaupnost, celovitost in razpoložljivost, ali in v katerih tretjih državah se bodo obdelovali, kdaj in kako bodo uničeni po preteku pogodbe, kateri vse podizvajalci in kako bodo sodelovali pri obdelavah podatkov itd. Pri smernicah želim opozoriti predvsem na kontrolni seznam za preverjanje skladnosti z obstoječimi zahtevami zakona o varstvu osebnih podatkov. Je na 16. strani dokumenta in predstavlja pomemben pripomoček o preverjanju ustreznosti ponudnikov storitev računalništva v oblaku.

3. VIRI O RAČUNALNIŠTVU V OBLAKU


Veliko koristnih informacij, glede računalništva v oblaku na področju knjižničarja se nahaja v članku Yan Han-a z naslovom Cloud Computing: Case Studies and Total Cost of Ownership (Information Tehnology in Libraries). Avtor ga je razdelili na tri sektorje, in sicer: pregled literature, ki govori o računalništvu v oblaku in stroškovnem modelu, podrobni pregled nad računalništvom v oblaku, njegovi ravni storitev in stroškov ter tehnološka analiza primerjave med računalništvom v oblaku in lokalnimi strežniki. V svojem primeru govori, da so leta 2004 vzpostavili repozitorij s pomočjo DSpace-a. Eden izmed njih je bil leta 2010 testiran s pomočjo oblačne storitve, preko katere so primerjali stroške in podporo. Projekt je bil uspešen in repozitorij danes vsebuje preko 1800 digitaliziranih naslovov edinstvenih afganistanskih dokumentov.
Drugi primer govori o študiji primera v Japonski knjižnici. Severnoameriški usklajujoči svet na japonskih knjižničnih virih (The North American Coordinating Council on Japanese Library Resources) je razvil spletno storitev za identificiranje japonske globalne mreže medknjižnične izposoje gradiva. Aplikacija je bila sprogramirana v Javi, s pomočjo uporabe J2EE, tekla je v programu Tomcat. Redno so jo izvajali na majhnem, lokalnem strežniku, v maju 2011 pa so jo preselili na Linode in Google AppEngine.
V stroškovni analizi je avtor odkril, da je največja prednost uporabe računalništva v oblaku, da svojim uporabnikom omogoča pogon aplikacij z minimalnimi začetnimi stroški. Prihranek se vrednoti na zavidljivih 50%, ob upoštevanju, petletne povprečne življenjske dobe strežnika. Celotna avtorjeva analiza prikazuje, da računalništvo v oblaku ponuja tehnične prednosti in pomembne prihranke pri vzpostavitvi spletnih aplikacij. Nekatere najpomembnejše med njimi pa so visoka razpoložljivost, prilagodljivost in stroškovne učinkovitosti.

Zanimiv je tudi članek: “Research on Digital Library Platform Based on Cloud Computing” (avtorja L. Han and L. Wang). V njem nam skušata avtorja prikazati probleme pri vzpostavitvi digitalne knjižnice. Tako govorita o neodvisnosti virov, majhni vrednosti informacijske tehnologije in strojnih omejitvah. Za pretvorbo podatkov v formirano digitalno obliko so vzpostavili podatkovne baze, ki vsebujejo grupiranje podatkov v ustrezne mape s pomočjo ustreznih predmetnih oznak. Da bi kar najhitreje in najbolj učinkovito rešili problem, so vzpostavili digitalno knjižnico, ki temelji na uporabi storitev računalništva v oblaku. Le–ta jim ponuja poenotenje storitev vmesnika in zagotovi osebne nastavitve različnih uporabnikov, vzpostavitev ustreznega terminala itn.
Platforma digitalne knjižnice sestoji iz štirih plasti: infrastrukturne plasti, podatkovne plasti, plasti upravljanja in storitvene plasti. Infrastrukturna plast je sestavljena iz mnogo javnih oblakov, kakor tudi zasebnih oblakov, ki so integrirani preko interneta in sestavljajo velik, virtualni center podatkov oz. super-računalnik. Plast upravljanja je glavna plast digitalne knjižnice. Njena funkcija je vzpostavitev  strojne opreme v infrastrukturni plasti, vire podatkov v podatkovni plasti in varnost sistema, skupaj s storitveno plastjo, ki omogoča vzpostavitev gostujočih uporabniških vmesnikov. Glavni namen članka je tako zagotovitev pomoči pri oblikovanju in realizaciji digitalne knjižnice v knjižnicah.

Avtorja R. Sanchati in G. Kulkarni v “Cloud Computing in Digital and University Libraries” predstavljata več uporabniških storitvenih modelov, ki jih razdelita na: enoten model iskalne službe (Unified Search Service Model) integrirani model (Integrated Consulting Services Model), model storitve v realnem času (Real-time Access Services Model), model znanja (Knowledge Service Model) in model usmerjen v vse storitve (All-oriented Service Model). S sprejetjem storitev računalništva v oblaku so integrirani knjižničarski viri porazdeljeni preko enotnega dostopa vmesnika. Ob istem času vmesnik nudi dostop do dokumentov, navodila uporabe in priročnike ter odgovore na vprašanja uporabnikov, z uporabo visoko kakovostne navigacije. Kot rezultat lahko uporabniki z več metodami dostopajo do več informacij in tako tudi bolje izkoristijo knjižničarske vire. S pomočjo računalništva v oblaku lahko univerzitetne knjižnice vzpostavijo deljen skupni javni oblak, saj ima le-ta lahko (vsaj v teoriji) neskončne zmožnosti skladiščenja in računalniške moči. Ustanovitev deljenega javnega oblaka lahko v veliki meri prihrani fizično delo shranjevanja knjižničnih virov, saj knjižnice pri tem ne potrebujejo lastne opreme.

V  “Comparative study and review of grid, cloud, utility computing and software as a service for use by libraries” (A. Patel [et all] V: Library Hi Tech News), avtorji primerjajo mrežno računalništvo, računalništvo v oblaku in programske opreme kot storitve, da bi spodbudili razumevanje in razlike med njimi. Kot prednosti omrežnega računalništva avtor navaja, da so lahko aplikacije razdeljene med več strežniki, ko pa je poizvedba na vseh zaključena, lahko združimo njihove rezultate in jih primerjamo med seboj. Katerakoli naprava ali strežnik je pri tem lahko naknadno priključen ali odvzet celotnemu sistemu, glede na želje uporabnika, kakor nadgradnjo sistema, pri tem pa se omrežni odmori ne povečajo.
Pristopi k računalništvu se razlikujejo glede na različne perspektive, in sicer, ali gledamo iz perspektive uporabnika, ponudnika ali distributerja in merilo katero izbrati temelji pretežno na načinu uporabe. Uporabniki in razvijalci storitev računalništva v oblaku so sposobni koristne uporabe njegovih storitev s pomočjo znanja, strokovnih veščin in nadzora tehnološke infrastrukture, ki jih podpira. Po drugi strani lahko programsko opremo kot storitev razumemo, kot spletno programsko opremo, ki omogoča mesečno naročnino ali plačilo glede na uporabo.

4. ZAKLJUČEK


Računalništvo v oblaku predstavlja pojem okoli katerega se v Sloveniji v krogu knjižničarskih vrst, vsaj po mojem mnenju, do dandanes še ni dosti razpravljalo. Podjetji, ki ponujajo oblačne storitve je po drugi strani tudi v Sloveniji že kar veliko, naj omenimo zgolj nekaj najbolj znanih. Podjetje Datalab (www.datalab.si) svoj izdelek Pantheon ponuja v obliki gostovane storitve, kjer uporabnik za dostop do sistema potrebuje le dostop do spleta. Podoben koncept, ponuja družba SAOP s svojim spletnim računovodskim programom miniMAX (www.minimax.si). Podjetje Špica ponuja rešitev Allhours.com (www.allhours.com), podjetje Jantar (ww.jantar.si) pa paket  KIT-TA, ki oba služita za registracijo delovnega časa. Spletni sistemi (www.spletnisistemi.si) se ukvarjajo z različnimi spletnimi plačilnimi moduli, ki omogočajo varno in udobno nakupovanje preko spleta. Med storitve v oblaku lahko štejemo tudi rešitve družbe Xlab (www.xlab.si), ISLlight in ISLgroop, ki služita za daljinski dostop do oddaljenih računalnikov oziroma za spletne videokonference. Podobno možnost videokonferenc ponuja tudi podjetje Merat (www.merat.si). Potem je tu še Mox (www.mox.si), za katero stojita podjetji Unija in MARG. Rešitev pokriva celovito poslovanje predvsem za samostojne podjetnike, vključno z računovodstvom, s potnimi nalogi, z digitalizacijo pošte, arhivom dokumentov in računi, vse prek mobilnega dostopa. Podobno svoj eArhiv v oblaku ponuja tudi Tetrada (www.tetrada.si) Najbolje poznani slovenski izvajalci zunanjih storitev IT pa so: Complete-datacenter (www.complete-datacenter.com) podjetja FMC, Tuš Hosting (www.tushosting.si), NIL HyperCenter (www.nil.si), Datacenter (www.datacenter.si), Avtenta.si (www.avtenta.si) in Actual HITS (www.actual.si). (Povzeto po Oblačna Slovenija).

Rešitev je torej kar precej. Pomembno je, da se zavedamo njihovih prednosti v smislu stroškovnega prihranka ter prilagodljivosti. Podjetja v času gospodarskega nazadovanja čutijo močne pritiske na krčenje stroškov, računalništvo v oblaku jim je tukaj lahko v veliko pomoč, predvsem z uvedbo modelov plačila po uporabi. Podjetja z uporabo računalništva v oblaku lahko prilagodijo informatiko lastnim potrebam (trenutnim in prihodnjim), jo lažje implementirajo in nadzorujejo. Najpomembnejše pa je, da računalništvo v oblaku nadomešča velike podatkovna središča, ki so jih gradila podjetja kot lastno strežniško infrastrukturo. Skrbi glede varstva osebnih podatkov naj pri tem ne predstavljajo nazadovanja pri sprejemanju novih tehnologij, ampak predvsem izziv, kako zagotoviti ustrezne pogoje za nadaljnji razvoj. Smernice informacijskega pooblaščenca pri tem predstavljajo več kot dobrodošel dokument pri odločanju o ustreznih ponudnikih ter storitvah.



Viri


T. Bešter: “Računalništvo v oblaku” , Knjižničarske novice 21 (12), str. 22-25. http://www.nuk.uni-lj.si/knjiznicarskenovice/v2/podrobnostClanek.aspx?id=552

Sh. Khan, Sa. Khan, S. Galibeen: “Cloud Computing and Emerging Technology: Changing Ways of Libraries Collaboration”, International Research: Journal of Library & Information Science, Vol. 1 No. 2, Dec. 2011. http://irjlis.com/pdf_v1n2_dec2011/7_IR032.pdf

M. Goldner: “Winds of Change: Libraries and Cloud Computing”, OCLC-Online Computer Library Canter, 2010. http://www.oclc.org/multimedia/2011/files/IFLA-winds-of-change-paper.pdf

“OPEN cloud manifesto”, 2009.  http://www.opencloudmanifesto.org

M. Armbrust [et all]:”Above the Clouds: A Berkeley View of Cloud Computing”, UC Berkeley Reliable Adaptive Distributed Systems Laboratory, February 10, 2009 http://www.eecs.berkeley.edu/Pubs/TechRpts/2009/EECS-2009-28.pdf

Y. Han: ”Cloud Computing: Case studies and Total Costs of Ownership”, Information technology and libraries, pp. 198-206, December 2011 http://ejournals.bc.edu/ojs/index.php/ital/article/view/1871

R. Sanchati, G. Kulkarni:”Cloud Computing in Digital and University Libraries”, Global Journal of Computer Science and Technology, Vol. 11, No. 12, July 2011  http://globaljournals.org/GJCST_Volume11/6-Cloud-Computing-in-Digital-and-University.pdf

A. Patel, [et all]: "Comparative study and review of grid, cloud, utility computing and software as a service for use by libraries", Library Hi Tech News, 2011, Vol. 28, No. 3, pp. 25 – 32 : http://www.emeraldinsight.com/journals.htm/journals.htm?articleid=1926534&show=html&WT.mc_id=alsoread

L. Han, L. Wang: "Research on Digital Library Platform Based on Cloud Computing«, Advances in Computer Science, Environment, Ecoinformatics, and Education Communications in Computer and Information Science, 2011, Vol. 214, .pp 176-180 http://link.springer.com/chapter/10.1007/978-3-642-23321-0_27?null

Računalništvo v oblaku; Na kaj morate paziti, prede se odločite za uporabo? https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Racunalnistvo_v_oblaku_-_povzetek_za_mala_podjetja.pdf

Oblačna Slovenija http://www.monitorpro.si/si/_detajl/?id=106190

Ni komentarjev:

Objavite komentar