Strani

27.11.11

Koliko vedo slovenski knjižničarji o elektronskih knjigah in v kolikšni meri jih sami uporabljajo?

Pred strokovnim srečanjem Društva bibliotekarjev Ljubljana "E-knjige in slovenske knjižnice", ki je bilo 26. novembra 2011 v prostorih MKL, smo s spletno anketo zbrati nekaj osnovnih podatkov o tem, koliko slovenski knjižničarji vedo o elektronskih knjigah in v kolikšni meri jih sami tudi uporabljajo. Prva tri vprašanja so demografskega značaja (spol, starost in vrsta knjižnice, v kateri je anketiranec zaposlen).
Anketa je bila odprta od 21. do 25. novembra 2011. Zahvaljujemo se vsem, ki ste v anketi sodelovali!

Namen ankete je bil ugotoviti:

  • Koliko slovenski knjižničarji poznajo elektronske knjige in elektronske bralnike
  • V kolikšni meri in na kak način sami uporabljajo elektronske knjige in na katerih napravah
  • Ali čutijo potrebo po strokovnem informiranju in izobraževanju na tem področju.
Izhodiščna teza je bila, da slovenski knjižničarji premalo poznajo in premalo uporabljajo elektronske knjige, zato je strokovno informiranje in izobraževanje na tem področju potrebno.

Elektronski anketni vprašalnik je izpolnilo 134 anketirancev, vsi so odgovorili na vsa vprašanja, ker je bil vprašalnik nastavljen tako, da neoznačenih vprašanj ni dopuščal. Poleg tega je še pet anketirancev, ki niso v celoti izpolnili vprašalnika ali pa ga niso zaključili, zato jih anketa ne upošteva. Odzivnost na anketo je bila presenetljivo dobra, saj je bilo vseh 134 odgovorov zbranih v petih dneh.

1., 2. Spol in starost
Med respondenti prevladujejo ženske s 106 predstavnicami oz. 79%, moških je 28 oz. 21%. Najštevilnejša je starostna skupina od 31 do 50 let z 62%, nad 50 let je 23% respondentov in samo 15% v skupini do 30 let. Razlika med zastopanostjo žensk in moških je najbolj opazna v najmlajši skupini (1:9), v srednji skupini se zmanjša na 1:4,2 in je v najstarejši skupini samo še 1:2. Težko je reči, če je to posledica vse večje feminizacije poklica (?) ali zgolj večjega zanimanja in potrebe po izobraževanju na področju uporabe novejših elektronskih virov in s tem povezanih naprav.

Slika 1: Respondenti po spolu in starosti (absolutno število)

3. V kateri vrsti knjižnice ste zaposleni?
Pretežni del (42%) respondentov je zaposlenih v visokošolskih knjižnicah, sledi 23% iz splošnih knjižnic, 13% je NUK-ovcev, 10% iz specialnih knjižnic in samo 2% šolskih knjižničarjev. 9% respondentov ni zaposlenih v knjižnici. Velik delež udeležencev iz visokošolskih knjižnic je bil pričakovan, prijetno presenečenje so bili knjižničarji iz NUK-a, presenetljivo nizka pa je odzivnost iz specialnih knjižnic. Majhna udeležba šolskih knjižničarjev je morebiti tudi posledica slabšega obveščanja, saj za šolske knjižnice nismo uspeli dobiti e-poštnega seznama naslovov.

Slika 2: Respondenti glede na vrsto knjižnice in spol (absolutno število)

4. Koliko veste o elektronskih knjigah in njihovi uporabi?
V skladu s pričakovanji je največji in celo izenačen delež tistih, ki o elektronskih knjigah in bralnikih vedo "zelo malo" in "kar precej" (oboje 37%), sledi "dobro poznavanje" (17%), antipoda "odlično" in "skoraj nič" pa sta zopet skoraj izenačena s 5% in 4% odgovorov.

Slika 3: Koliko veste o elektronskih knjigah in njihovi uporabi? (absolutno število)

Prav tako je pričakovana razlika v poznavanju navedene problematike glede na spol in starost respondentov. Najštevilčnejša skupina z odgovorom "poznam kar precej" je glede na spol skoraj izenačena z rahlo prednostjo moških, pri "dobrem" in "odličnem" poznavanju izrazito vodijo moški, na nasprotnem koncu odgovorov "zelo malo" in "skoraj nič" pa so skoraj samo ženske. Potrjuje se teza, da se moški prej in bolje seznanjajo s tehnološkimi novostmi (ali pa, da so ženske bolj samokritične in bolj odkrito priznajo svoje nepoznavanje).

Slika 4: Koliko veste o elektronskih knjigah in njihovi uporabi? (po spolu in v odstotkih)

Večje razlike v poznavanju kaže tudi primerjava generacij, kjer je boljše poznavanje značilnost mlajše generacije in manj poznavanja starejše generacije. Proti pričakovanju je v ocenah "odlično" in "zelo dobro" srednja starostna generacija pred najmlajšo.

Slika 5: Koliko veste o elektronskih knjigah in njihovi uporabi? (po starosti in v odstotkih)

5. Uporabljate elektronske knjige?
Uporaba elektronskih knjig je še relativno nerazširjena in nepriljubljena ter ne presega ene tretjine respondentov, pri tem pa je signifikantna razlika v uporabi glede na vrsto gradiva. Knjižničarji najpogosteje posegajo po elektronskih priročnikih in najbolj kategorično zavračajo elektronsko branje leposlovja. Velik delež navaja, da se šele privajajo uporabi elektronskih knjig, kar kaže na njihovo pripravljenost, istočasno pa tudi izpostavljajo problem novosti (ki ni več novost!), ki zahteva čas in napor, morebiti tudi izobraževanje. Na to kaže tudi velik delež odgovorov "da, če ni druge možnosti", torej se lotevamo elektronske knjige v sili in takrat, ko tiskana ni na razpolago. Zaskrbljujoč je tudi delež tistih, ki za svojo ne-uporabo elektronskih knjig navajajo odgovor "ne, nimam možnosti". Žal nismo predvideli komentarja, ki bi bolje opredelil ta problem in vzroke zanj.

Slika 6: Uporabljate elektronske knjige? (v odstotkih)

6. Katere naprave uporabljate za branje elektronskih knjig?
Tradicionalni namizni računalnik in prenosnik sta še vedno najpogostejši napravi za branje elektronskih knjig, odgovori pa kažejo, da določen ne tako majhen delež respondentov teh računalnikov (več?) ne uporablja v ta namen. Občasna uporaba drugih prenosnih naprav celo nekoliko presega uporabo e-bralnikov, pogosta uporaba tabličnih računalnikov in e-bralnikov je skoraj izenačena, vendar z zelo majhnim deležem.

Slika 7: Katere naprave uporabljate za branje elektronskih knjig? (v odstotkih)

7. Uporabljate tudi elektronski bralnik? (Kindle, Nook, Bookeen, Colibri ipd.)
Uporaba elektronskih bralnikov je dokaj nerazširjena, le 20% respondentov jih uporablja, opazne pa so signifikantne razlike med moškimi in ženskami. Nepoznavanje teh naprav je med ženskami petkrat pogostejše in uporaba dvakrat manjša kot med moškimi. Presenetljivo pa je kategorično zavračanje e-bralnikov med moškimi mnogo pogostejši pojav! Pomanjkanje možnosti uporabe e-bralnikov je med spoloma izenačeno.

Slika 8: Uporabljate tudi elektronski bralnik? (Kindle, Nook, Bookeen, Colibri ipd.)
(v odstotkih po spolu)

Signifikantne razlike so med generacijami tako glede uporabe kot tudi glede nepoznavanja in/ali zavračanja teh naprav. V skladu s pričakovanji je odgovor "brez bralnika več ne morem živeti" prisoten samo pri srednji in pri mlajši generaciji in to skoraj izenačeno in v dokaj majhnem deležu (4% anketirancev v srednji generaciji in 5% pri mlajši). Pogosta uporaba bralnikov je značilnost mlajše generacije, vendar tudi pri teh še vedno ne presega 15%, nepoznavanje bralnikov pa je pri srednji generaciji zastopano pogosteje kot pri starejši. Največje nepričakovano presenečenje je kategorično zavračanje elektronskih bralnikov, ki je glede na pričakovanja "obrnjeno na glavo" – največje je pri najmlajših in najmanjše pri starejših knjižničarjih. Fenomen, ki bi ga kazalo kdaj raziskati in pojasniti, predvsem pa odpraviti razloge za taka stališča.

Slika 9: Uporabljate tudi elektronski bralnik? (Kindle, Nook, Bokeen, Colibri ipd.)
(v odstotkih po starosti)

8. Ste si kupili lasten bralnik?
Opremljenost z lastnimi bralniki je nizka in ne presega 14% anketirancev, moški jih kupujejo trikrat tako pogosto kot ženske, pri načrtovanju nakupa in razmislekih o tem pa ni velikih razlik. Zato pa ženske trikrat tako pogosto kategorično zavračajo možnost nakupa lastnega bralnika.

Slika 10: Ste si kupili lasten bralnik? (v odstotkih glede na spol)

Presenetljivo različni od pričakovanj so tudi nekateri rezultati glede na starostno skupino. Delež tistih, ki načrtujejo nakup lastnega bralnika, je največji med starejšimi in najmanjši med mladimi udeleženci ankete, prav tako tistih, ki razmišljajo o tem, da bi bralnik kupili. Prav tako je delež lastnikov bralnika med starejšimi večji, kot je to pri srednji generaciji. Presenetljivo je tudi dejstvo, da je odklonilno mnenje "Ne, mi ne pade na pamet", da bi si kupil(a) lasten bralnik, najpogostejše pri srednji generaciji in najmanj zastopano pri starejši. Zamenjava več modelov pa je pričakovano zabeležena pri mlajši (5%) in srednji generaciji (1%), pri starejši pa sploh ne.

Slika 11: Ste si kupili lasten bralnik? (v odstotkih glede na starost)

9. Se boste udeležili posvetovanja DBL "E-knjige in slovenske knjižnice" 26. novembra 2011?
Presenetilo je veliko število pozitivnih odgovorov in s tem izkazano zanimanje za dogodek in napovedano vsebino. Udeležbo na posvetu je napovedalo 53% anketirancev. Le manjši del respondentov vidi problem v tem, da je posvet organiziran v soboto in ne v službenem času (5%). Negativni odgovori so pretežno "ne utegnem" (40%) in le redkeje pomanjkanje zanimanja (2%) ali pomislek, da na posvetu ne bi izvedel nič novega (1%).

Slika 12: Se boste udeležili posvetovanja DBL "E-knjige in slovenske knjižnice"? (v odstotkih)

Rezultati ankete potrjujejo izhodiščno tezo, da slovenski knjižničarji premalo poznajo in premalo uporabljajo elektronske knjige, zato je strokovno informiranje in izobraževanje na tem področju potrebno. Pokazali so tudi signifikantne in pogosto presenetljivo nepričakovane razlike glede uporabe elektronskih knjig in bralnikov ter načina razmišljanja o tem vprašanju tako glede na spol kot tudi glede na starost respondentov.
Društvu bibliotekarjev Ljubljana zato čestitke za ustrezno izbrano tematiko strokovnega srečanja, ožjemu organizacijskemu odboru pa za izbor relevantnih in kompetentnih govorcev ter odlično izvedbo dogodka!

Na posvetu je bilo v razpravi postavljeno dokaj kritično vprašanje o uporabi elektronskih knjig glede na (slabe?) rezultate ankete, ki je bila tam zelo na kratko in samo sumarno že predstavljena. Avtor ankete in analize se s komentarjem povsem strinja in ob tem izraža resen pomislek, da je vzrok za take rezultate lahko tudi v nerazumevanju oz. različnem razumevanju poimenovanja elektronska knjiga, o čemer je bilo precej napisano že na Biblioblogu ( E-knjiga – kaj je to? in Kaj je e-knjiga in kaj to ni? pa tudi najnovejše E-bralniki niso e-knjige) in tudi na blogu Bibliotekarska terminologija ( E-knjiga in/ali digitalna knjiga?). Na vprašanje Kaj je elektronska knjiga? bo treba (tudi) v bibliotekarski stroki najti vsaj približen odgovor!

6 komentarjev:

  1. Pravzaprav me ni neki preveč presenetlo.

    OdgovoriIzbriši
  2. Odgovori na 7. vprašanje so me vendarle presenetili, res pa je, da je vzorec nekoliko majhen (npr. število moških, generacija do 30 let).

    Nekaj zanimivih podatkov, ki so dokaj primerljivi, prinaša študija "The future of e-books http://www.pwc.com/gx/en/entertainment-media/publications/future-of-ebooks.jhtml . Vendar z rezervo - izšla je lani in kakšno leto je najbrž trajala priprava . . .

    OdgovoriIzbriši
  3. Zdaj bi potrebovali še anketo: "Ali ste na strokovnem srečanju dobili kakšne koristne informacije?"
    Jaz mislim, da je bilo kljub odličnemu začetku potem preveč filozofiranja in teorije.

    OdgovoriIzbriši
  4. Na Facebooku so bili trije, štirje pozitivni namigi, popoldne na Knjižnem sejmu med brskanjem po knjigah pa trije . . . Koristnost informacij pa je itak teorija zase.

    OdgovoriIzbriši
  5. Hoj,
    mislim, da je bilo dobro zastavljeno, koristno in uporabno pa predvsem pri zavedanju o tem podorčju. Knjižničarji pa tako vedno radi na svoj način kombiniramo teorijo in prakso in se filozofskim razpravam ne moremo izogniti. Dejstvo, da nas je varnostnik skorajda metal ven, pove tudi nekaj.
    Pa še nekaj: ZBDS ne bo ustanavljal sindikata, kot sem prebrala v zapisu o dogodku, ampak bo poskušal opozarjati na neenotno vrednotenje in položaj knjižničarjev kot strokovnih delavcev v različnih knjižnicah.
    Še enkrat hvala vsem, ki ste pripravili tako zanimivo srečanje in čestitke vsem, ki ste se ga udeležili v soboto. Sabina

    OdgovoriIzbriši
  6. Posvet je bil aktualen in zelo koristen. Glede rezultatov v anketi pa nisem nič kaj presenečena. Verjetno bo trajalo nekaj časa, da se bomo knjižničarji preselili na tako imenovano e-področje, saj bo oz. je že prisotna nova ciljna skupina t. i. net generacija, ki ima povsem drugačne iskalne, bralne in še kakšne navade. Žal pa ugotavljam podobno kot nekateri kolegi, da ko želiš uporabljati e-orodja, naletiš na polno omejitev, npr. ni ponudbe (ali primerne ponudbe), spopadeš se s celo vrsto zakonskih omejitev, finančnih izzivov in podobnim...
    In če malo "sanjam" - ne bo nam ostalo drugega, kot da vztrajno spodbujamo producente (avtorje in založnike), da razmišljajo o večji in bolj dostopni ponudbi, ki bi jo knjižnice/knjižničarji (podporni element kulturi in izobraževanju) pripravili za uporabo generacijam, ki to enostavno pričakujejo. Prav je, da smo knjižničarji seznanjeni z novimi trendi, čeprav npr. novih orodij (kot e-bralniki, iPadi...) morda za osebno uporabo ne koristimo. E-izobraževanje je trend in knjižnice enostavno ne morejo nemo stati ob strani.

    OdgovoriIzbriši