Strani

20.11.11

Kaj je e-knjiga in kaj to ni? - Mnenja bibliotekarjev

V sestavku E-knjiga – kaj je to? sem pred dobrim tednom na Biblioblogu postavil za nekatere kolege kontradiktorno in provokativno tezo, da nimamo dovolj natančne in predvsem od drugih elektronskih dokumentov razločevalne definicije za elektronsko knjigo. Da imam prav, so me prepričale tudi izjave nekaterih kolegov in kolegic, češ "vsi okrog mene me prepričujejo, da je čisto vse znano in že vse povedano, pa da nima smisla imeti takega posveta (tj. »E-knjige in slovenske knjižnice«, DBL, 26.11.2011), jaz pa ne vem tega in ne vem onega . . .". Saj se spomnite dobrega starega Sherlocka? Ko je ob prižiganju pipe z nagajivim pogledom ošinil prijatelja in rekel: "Elementarno, moj dragi Watson!", se je zgodba šele začela prav zapletati!

V sestavku sem ponudil na vpogled štiri elektronske dokumente, vsi so na spletu javno in samostojno dosegljivi, in prosil bralce za enostavno oceno oz. mnenje: Da, to je elektronska knjiga; Ne, to ni elektronska knjiga; Ne vem. Ob tem pa še za kratek komentar, zakaj so se tako odločili oz. odgovorili. V desetih dneh je na anketo odgovorilo 18 bralcev (čeprav je v tem času več kot 143 različnih obiskovalcev obiskalo to objavo 177-krat in je trajal povprečni obisk več kot 3:25 minute). V nadaljevanju podajam kratek pregled zbranih odgovorov in komentarjev o posameznih dokumentih.

   Dokument A
   Je to elektronska knjiga?
  • DA: 7
  • NE: 9
  • Ne vem: 2

Komentarji:

  • Publikacija
  • Manjkajo formalni podatki
  • vsebina ni "knjižna"
  • - knjiga mora vsebovati: naslovnico, CIP, kazalo
  • - velikost črk ni spremenljiva
  • V današnjem pojmovanju oz. široki uporabi tega pojma za marsikaj, bi se sicer s težkim srcem odločila za el. knjigo, čeprav bi tudi v tiskani obliki dokumentu A ne rekla knjiga, pač pa dokument, torej ELEKTRONSKI DOKUMENT (tiskanemu bi rekla pravzaprav drobni tisk).
  • Termin knjiga (tiskan ali el.) vedno razumem v povezavi z njeno vsebino (torej literarna, umetniška, znanstvena, zgodovinska, pravna...ipd. vsebina). Tudi ne bi rekla brošura (tudi po definiciji Munde brošuro razumem kot 'knjigo', a manjšo po obsegu.
  • Dokument nima naslovne strani in kolofona oziroma impresuma
  • gre za interno vsebino
  • premalo obsežna
  • Poslovnik ni knjiga
  • Menim, da je v eni od oblik, ki opredeljujejo elektronsko knjigo, dostopna je elektrosko, lista se ...
  • Ima naslov, avtorja, je zaključena celota - ima celo uporabniku (ne)prijazno listanje in pregledovanje
  • Je elekronska brušura, saj za knjigo vsebuje premalo strani.
  • Lista se, torej je knjiga :)
  • glede na izbrane definicije bi lahko rekla, da je to elektronska knjiga. Prevladuje sicer tehnološki vidik. Obstoječa tiskana knjiga je pripravljena s tehnologijo flipbook. Lahko jo beremo na verjetno vseh elektronskih tehnologijah. Nisem pa bila pozorna na obseg.
  • Poslovnik je interno gradivo, ni namenjeno širši distribuciji. Vendarle priznam - sem v dvomih...
  • Pri katalogizacijskem opisu bi bila vnešena kot samostojna publikacija, torej monografija. Tudi tiskana zakonodaja je obdelana kot monografija. Torej, ja je elektronska knjiga.
  • Samo krajši dokument . . .

   Dokument B
   Je to elektronska knjiga?
  • DA: 13
  • NE: 5
  • Ne vem: 0

Komentarji:

  • niham med ni in ne
  • Bi šlo, formalni podatki so
  • - knjiga mora vsebovati: naslovnico, CIP, kazalo
  • - velikost črk ni spremenljiva
  • Je el. knjiga, čeprav je pravzaprav brošura, z vsebinsko zaključeno zgodovinsko celoto.
  • Ima naslovno stran in impesum
  • jubilejna publikacija
  • Ni sicer obsežna, ima pa vseeno dovolj strani, da zadosti vasaj definiciji brošure
  • Vsebina
  • Menim, da je v eni od oblik, ki opredeljujejo elektronsko knjigo, dostopna je elektrosko, lista se ...
  • Ima naslov, avtorja, je zaključena celota - ima celo uporabniku (ne)prijazno listanje in pregledovanje
  • je brušura.
  • Lista se, torej je knjiga :)
  • podobno kot po A.
  • Po nekaterih definicijah (kakšna naj bi bila dolžina knjige) morda sicer ne bi bila knjiga, saj obsega samo 25 strani in je torej kratka. Ima pa številčenje, in tisto, kar menim, da tudi izstopa - impresum.
  • Pri katalogizacijskem opisu bi bila vnešena kot samostojna publikacija, torej monografija. Torej po tej plati gledano, ja je elektronska knjiga.
  • Čeprav bi bila v tiskani obliki samo brošura

   Dokument C
   Je to elektronska knjiga?
  • DA: 16
  • NE: 1
  • Ne vem: 1

Komentarji:

  • je digitalizirana tiskana knjiga
  • Reprodukcija tiskane knjige na modernejšem mediju
  • - velikost črk ni spremenljiva
  • Ker gre za neko vsebino, ki je le podana v elektronski obliki (tudi tiskani bi rekla knjiga).
  • Ima naslovno stran in impesum (sicer tiskane izdaje)
  • ima dovolj strani
  • Ima naslovnico in v kolofonu piše, da gre za digitalno verzijo knjige
  • Menim, da je v eni od oblik, ki opredeljujejo elektronsko knjigo, dostopna je elektrosko, lista se ...
  • Ima naslov, avtorja, je zaključena celota
  • E-besedilo v obliki knjige, ki po svoji strukturi ( obsegu in obliki) ustreza klasični knjigi.
  • PDformat - ni mi všeč način nizanja strani navzdol...
  • Tehnologija ni najbolj posrečeno izbrana. PDF format je sicer najenostavnejša in najcenejša pretvorba nekega dokumenta, knjige, je pa za uporabnika najmanj prijazna. Obseg ustreza definiciji knjige
  • Čeprav gre za nekakšen poskus avtorskega dela (tudi avtor sam jo poimenuje knjiga) in daje občutek, da gre za "rokopis", ki čaka na uredniško delo - vseeno mislim, da je to e-knjiga.
  • Klasična elektronska knjiga, kjer sploh ni dileme. Ko bi bile vse takšne ;-)
  • Tipična vzporedn aizdaja tiskani knjigi

   Dokument D
   Je to elektronska knjiga?
  • DA: 4
  • NE: 13
  • Ne vem: 1

Komentarji:

  • Pravilnik?
  • Ni formalnih podatkov
  • - knjiga mora vsebovati: naslovnico, CIP, kazalo
  • - velikost črk ni spremenljiva
  • Ker je podobno kot dokument A pravzaprav drobni tisk, le v elektronski obliki (pa še izrazito kratek po obsegu), bi spet rekla, da gre za el. dokument.
  • Nasploh pa sem mnenja, da se pojem 'el. knjiga' uporablja preširoko in za vse mogoče.
  • Nima naslovne strani, kolofona ali impresuma
  • premalo strani
  • etični kodeks – vsebina
  • Menim, da je v eni od oblik, ki opredeljujejo elektronsko knjigo, dostopna je elektrosko, lista se ...
  • Ima naslov, avtorja, je zaključena celota - čeprav ima le 2 dtrani - ampak dolžina mi ne gre...(Unesco definicija je za moje pojme nesmiselna - zakja pa ne bi meje postavili npr. pri 39?)
  • Besedilo/ pravila prenesena na splet.
  • Na dveh straneh? E-zloženka?
  • to je le digitaliziran dokument. Glede na obseg ne bi mogla trditi, da gre za knjigo.
  • Samo 2 strani.
  • Je pa samostojen elektronski dokument. Ki pa bi se v bibliografskem opisu prav tako obdelal kot monografija
  • Letak . . .

Iz komentarjev je jasno razvidno, kako različne kriterije in s tem seveda tudi poglede na elektronsko knjigo imamo. Upam, da bo prilika spregovoriti o teh dilemah tudi na strokovnem posvetu DBL konec tega tedna.

8 komentarjev:

  1. Zanimivo, koliko je odgovorov ne vem... Kakšno je sploh vprašanje? Kaj točno prinese odgovor na to vprašanje? Kakšne so sploh prednosti (slabosti?), če nekaj označimo za e-knjigo? Zakaj bi karkoli sploh označevali kot e-knjiga?

    OdgovoriIzbriši
  2. Našel sem morda celo boljšo definicijo, kot je tista v Wikipedii:"Ebook is a digital file containing the content of a book."...HA!

    OdgovoriIzbriši
  3. Kakšno je vprašanje, je (upam) razvidno iz zgornjega besedila, vsaj štirikrat se ponovi v okvirčku desno od sličice . . .
    Kakšne so sploh prednosti (slabosti?), če nekaj označim kot ***? Zakaj bi karkoli sploh označeval kot ***? Kdo ve . . . ?

    Nekatere druge dejavnosti, stroke, znastvene discipline . . . vedo, kaj je predmet njihovega proučevanja in jih med seboj tudi razlikujejo. Ali ni nenavadno, da:
    Kmet loči med pšenico in ržjo,
    Gospodinja med petršiljem in šatrajem,
    Kuhar med zapržko in podmetom,
    Otrok med mamo in atom,
    Pastir med kravo in kozo,
    Lovec med zajcem in medvedom,
    Natakar med špricerjem in pivom,
    Šuštar med pancerji in copati,
    Smučar med smučmi in snowboardom,
    Cestni delavec med krampom in lopato . . .

    Le bibliotekarji smo tako nonšalantni, da nam je vseeno . . . Z veseljem in v detajle proučujemo nekaj, česar ne znamo definirati! Strinjam se s sarkastičnim komentarjem @Anonimnega, da je čudna stroka (pravimo ji celo znanost), ki se lahko ravna kar tako samo po občutkih. Kakšna vedeževalka si to še lahko privošči . . .

    Definicija "Ebook is a digital file containing the content of a book." . . . Izhaja iz analognega sveta tiskane knjige. Upal sem, da smo to obdobje že absolvirali in ne bomo razlagali digitalne sedanjosti z analogno preteklostjo. Vem, v sili hudič še muhe žre.

    OdgovoriIzbriši
  4. @Janez

    V samem bistvu ti dam popolnoma prav. Iz mojega osebnega stališča pa res ne vidim velikega smisla v tem ali je e-knjiga e-knjiga ali elektronska knjiga ali e-datoteka ali karkoli. Prav tako ne vidim smisla v tem, da se najde "popolno definicijo". Tega preprosto ni. Definicija je VEDNO arbitrarna odločitev in se spreminja. Ni statična. Če kdaj, potem danes definitivno ne. Tvoje primerjave, sicer simpatične :), niso na mestu. V primeru e-knjige gre predvsem za barvne variacije ene in iste zadeve.

    Če omenim en banalen primer - v akademskem okolju je obstajala "težka borba" med poimenovanji za citatne indekse ali indekse citiranja. Oprostite, toda meni je pomembna vsebina.

    Janez, digitalno sedanjost ne stoji sama na sebi - v veliki meri gre za preslikavo analognega sveta. Tako, da se ne morem strinjati, da se naj ne poslužujemo analogij. Recimo za "vlog" kot "video blog" v analognem svetu seveda nimamo analogije (hmm, ali pa tudi?..se ne spomnim trenutno) Imamo jih pa za cel spekter ostalih "dokumentov".

    Kar se pa izjave anonimnega tiče. Iz muhe se dela slon. Zakaj je problem občutek - celo v znanosti? Koliko znanstvenih dognanj je bilo narejenih ravno iz tega vidika? Nisem nikjer rekel, da se ravnam izključno po občutkih. Ravnam se predvsem tam, kjer stvari niso 100% (sicer niso nikoli 100%...) zakoličene. V tem primeru ti ne preostane drugega.

    Toliko zaenkrat.

    OdgovoriIzbriši
  5. Dozdeva se mi, da ne govoriva o isti stvari. Ne gre za variante istega ali podobnega izraza (torej sopomenke ali skoraj sopomenke), pač pa za razlikovalno poimenovanje glede na značilnosti (npr. kdaj spletna stran, wordov dokument . . . (lahko) postane elektronska knjiga?). Posamezniki seveda lahko to dojemamo drugače in vsak po svoje, do tega ima vsak pravico, kot pripadniki iste stroke pa bi morali imeti nek dogovor, ki se imenuje definicija in ki je skupna. Definicije se seveda spreminjajo s časom, razvojem, novimi spoznanji, jezikom, glede na različne stroke, do določene mere so lahko ohlapne in arbitrarne ter niso statične, »katalog« in »knjižnica« sta živa primera za to. Ampak v danem trenutku se za stroko spodobi, da ima vsaj približek definicije (ko te policaj ustavi, je dobro poznati definicije za kolo, kolo s pomožnim motorjem in motorno kolo in razlike med njimi, doma pa je lahko vse to kar »moj bajk«). Razlikuje se lahko glede na publiko (pri nas uporabnik in bibliotekar prenekaterega izraza ne pojmujeta enako, o tem obstajajo cele študije, tudi za angloameriško področje) ali celo regijo (hiša, blok in stolpnica najbrž ne pomenijo povsem istega v očeh prebivalca Sloveniji, na Manhattanu in v monsunski Aziji). Ne vem, kako drugi gledate na to, ampak meni se zdi zaničevalno reči, da katalogizator »vnaša v COBISS«! Ne, katalogizator »v COBISS-u katalogizira«!

    Primerjave z analognim svetom so neizbežne in celo zelo dobrodošle v razlagah, ne pa v definicijah.

    V primeru poimenovanja »e-knjiga« gre zagotovo za več odtenkov podobnega, vendar ne istega. In to bi morala stroka definirati. Temu tudi služi v slovarjih, leksikonih in enciklopedijah možnost večjega števila razlag; že SSKJ ima za klasično »knjigo« navedene tri pomene.

    Prvi in tretji odstavek spodaj citiranega sta blizu našim potrebam, manjka še razlikovalni element oz. elementi (ko jih najdemo), kar pa bi se dalo rešiti z nekaj razlagami (ta spodaj je bolj založniška).
    "e-book." Encyclopædia Britannica. Encyclopædia Britannica Online Academic Edition. Encyclopædia Britannica Inc., 2011. Web. 22 Nov. 2011. http://www.britannica.com/EBchecked/topic/1235205/e-book

    OdgovoriIzbriši
  6. Avtor je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši