30.6.11

V pripravi Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu ali Zakaj besede transparentnost ni v našem bibliotekarskem slovarju

Čedalje bolj se dozdeva, da tudi stvari v slovenskemu knjižničarstvu niso imune na negativne vplive slovenske družbe in politike dandanes na splošno. Podobna zgodba se je sicer pojavila že novembra 2008, ko je bil sprejet Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo brez vednosti širše strokovne javnosti (mimogrede - Ustavno sodišče RS je 13. januarja 2011 presojalo in ugodilo zahtevi ter precej določil pravilnika razveljavilo..)

17. 6. in 21.6. sta bila v proceduro v Državnem zboru vložena dva podobna predloga Zakona o dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu. Prvega ZKnj-1A je predlagala skupina 11 poslancev s prvopodpisanim mag. Franc Žnidaršičem. Drugega ZKnj-1B pa je predlagala skupina 19 poslancev s prvopodpisano Silvo Črnugelj.

Oba dokumenta bomo natančno interpretirali in povzeli, vam pa prepustili končno sodbo.

Predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu se dotika 3 pomembnih elementov:

- volontersko pripravništvo;
- licenc za katalogizacijo;
- neskladja v sestavi organa upravljanja knjižničnega informacijskega servisa in birokratskih ovir pri sprejemanju letnih finančnih načrtov nacionalne knjižnice in knjižničnega informacijskega servisa.

ZKnj-1A govori predvsem o volonterskem pripravništvu. Podpisani predlagajo, da naj se predlog zakona obravnava v skrajšanem postopku, saj naj bi šlo za manj zahtevno spremembo zakona (ki pa prinese težke posledice) - kandidatom za opravljanje bibliotekarskega izpita se najomogoči brezplačno (volontersko) opravljanje pripravništva.

Tu smo precej na spolzkih tleh. Volonterskega pripravništva (takšna oblika je sicer dopustna in je zavedena v Zakonu o delovnih razmerjih v slavnem 124.členu) v Evropi ne poznajo (to priznavajo tudi v predlogu zakona) - poznajo pa seveda (kot tudi pri nas) volonterstvo in pa pripravništvo. Pojma sta si namreč popolnoma različna in tako sta tudi definirana. Prepričani smo, da bo šel ta združeni pojem "volonterskega pripravništva" po poti "zaposlitve za določen čas", ki je bila v slovenskem prostoru zamišljena kot oblika zaposlitve, ki bo v uporabi izjemoma, dejstvo pa je, da je tovrstna oblika zaposlitve danes pravzaprav najpogostejša.

Ponovimo preprosto logiko: Če hočete delati v knjižnici, morate imeti v določenem času opravljen bibliotekarski izpit. POGOJ za opravljanje bibliotekarskega izpita je opravljeno pripravništvo. Pripravništvo opravimo tako, da delamo v knjižnici kot A) zaposleni za nedoločen čas B) zaposleni za določen čas C)volunterski pripravniki. Pogoja A in B sta lahko izpolnjena v izjemno redkih primerih, saj knjižnica na takšen način ponavadi le nadomesti delovno mesto, ki je bilo izpraznjeno zaradi upokojitve nekoga ali pa zaradi tega, ker je nekdo odšel na novo delovno mesto. Pogoja A in B pa sta seveda malokrat izpolnjena zaradi dejstva, da knjižnice praktično nikoli ne jemljejo oseb, ki nimajo opravljenega bibliotekarskega izpita (že opravljenega pripravništva...). Ostane seveda le pogoj C. Nekdo bo torej lahko začel delati v knjižnici, ŠELE potem ko bo med 9 in 15 mesecev (minimum in maksimum opravljenega pripravništva) delal praktično
zastonj.

V ZKnj-1A je od 17 strani 6 prepisanih (z navedbo vira) iz spletnih strani NUK-a o pogojih bibliotekarskega izpita, kaj mora vsebovati prijava ipd. Zanimivo je seveda gradivo za pripravo na bibliotekarski izpit, kjer lahko najdemo v 80% gradivo zaposlenih v NUK (izven NUK-a je očitno malo strokovnjakov iz knjižničarskega področja..).

Na str. 10 je zanimiv sestavek, ki pravi:"...Priprava na bibliotekarski izpit predstavlja obsežno področje, zato je zahteva, da kandidati za pristop k izpitu opravijo tudi predpisano število ur dela v knjižnici, upravičena. Glede na možnosti zaposlovanja, ki so omejene, pa veliko nezaposlenih, ki nameravajo opraviti strokovni bibliotekarski izpit, želi delo v knjižnici opravljati tudi brezplačno, torej z volonterskim pripravništvom...". Kot prvo, razlago relacije med obsežnim področjem in predpisanim številom ur nisem še nikjer zasledil. Je pač arbitrarno določena. Še manj je dokazana relacija med kvazi-usposobljenostjo kandidata v tem času in opravljenim strokovnim izpitom. Res je tragikomično, da morajo celo študenti bibliotekarstva opravljati izpit iz snovi, za katero so vsaj 4 leta gulili klopi (res pa je tudi, da je na tem izpitu nekaj področij, ki se jih na faksu ne uči, bi se jih pa moralo...). To, da si nezaposleni želijo delati brezplačno, je tudi cvetka, vredna vse pozornosti. Resnica je namreč ta, da jih bo 90% (pa naj še jaz določim neko arbitrarno vrednost) tudi po opravljenem volonterskem pripravništvu še vedno nezaposlena - tudi zaradi načinov zaposlovanja v knjižnicah.

Veliki finale pa se pravzaprav začne na strani 11 in nadaljuje do strani 13. Govora je namreč o razlogih za sprejem zakona. Ne bi navajal vseh, naj omenim le: intenzivno aktivnost na intelektualnem področju posameznika, krepi samozaupanje in samospoštovanje, povečuje konkurenčnost diplomantov ob iskanju zaposlitve... Verjetno so pozabili omeniti, da pozitivno vpliva tudi na višino CO2 v ozračju...

In še več (str.13)! "...Pozitivni rezultati uvedbe volonterskega pripravništva na področju knjižnične dejavnosti bi se lahko odrazili tudi v izboljševanju bralne kulture v Sloveniji in posledično k boljšim poslovnim rezultatom podjetij, ki se v Sloveniji ukvarjajo s publicistično dejavnostjo..." Da ne omenimo, da se bodo začeli dogajati statistični čudeži - knjižnica bo namreč z 0 FTE opravila delo 1 FTE!

ZKnj-1B pa je malce bolj prikrit predlog. Na enem mestu skuša "popraviti" nekatere postavke Zakona o knjižničarstvu. Po našem mnenju skuša namreč zaobiti razsodbo Ustavnega sodišča pri razveljavljanju licenc za katalogizacijo in na hitro odpraviti "neskladja" pri sestavi organov upravljanja - problematike volonterskega pripravništva pa tako ali tako ne jemljejo resno in je po tej verziji že skoraj sprejeta.

Strinjam se, da je dobro, da obstaja možnost, da se licenca za katalogizacijo prekine oziroma še boljše - zamrzne. Definitivno pa se ne strinjam z načinom na katerega so bile licence odvzete. V predlogu pišejo, da "...sedaj knjižnični informacijski servis nima več mehanizma, s katerim bi lahko imetnikom licenc z neustrezno usposobljenostjo za vzajemno katalogizacijo (tudi takšnim, ki le tu in tam kreirajo kakšen zapis ali pa so to počeli nekoč) odvzame pooblastila za kreiranje bibliografskih zapisov. S tem je poklic katalogizatorja povsem razvrednoten, že tako kritična kakovost zapisov, ki se iz vzajemne baze podatkov prenašajo tudi v druge sisteme v mreži COBISS.net in v svetovni katalog WorldCat, pa vedno bolj ogrožena..."

Nekaj strnjenih opazk:

- Katalogizator ni poklic ampak sistematizirano delovno mesto (Ali obstaja poklic izposojevalca gradiva?).
- Ali si katalogizator ali pa nisi - katalogiziranih 5 oziroma 500 zapisov tega ne spremenijo (razlika je le v "usposobljenosti" katalogizatorja).
- Katalogizator je nedvoumno izjemno pomembno usposobljen posameznik in zelo pomemben člen v knjižničarstvu - prav zaradi tega se mi zdi naravnost hinavsko, da so se včasih licence podeljevale kot po tekočem traku, sedaj pa bi se sklicevali na neustrezno usposobljenost, za katero izobraževanja skrbi prav knjižnični informacijski sistem!
- Kakovost zapisov ni kritična - za svetovni trg oziroma za mnogo vrst slovenskih knjižnic, je pa kritična za našo, v sodobnem času popolnoma preobširno in prezahtevno katalogizacijo in za nacionalno bibliografijo (npr. o paketnem vnosu knjig se pogovarjamo šele eno leto!!).

O neskladjih pri sestavi organov pa na tem mestu ne bi govoril, saj gre precej bolj za politično vprašanje, kot strokovno.

p.s. O tej problematiki so se oglasili tudi v sindikatu GLOSA, kjer pozivajo, da se omenjenega predloga NE podpre!

29 komentarjev:

  1. Se strinjam. Volontersko pripravništvo - je pisano na kožo knjižnicam, ki želijo "zastonj" delovno silo, ne vedo pa, da dajejo lažno upanje zelo mladim ljudem, ki že tako težko dobijo službo in s tem tudi ljudjem, ki nimajo pojma o stroki, jih to ne zanima, samo enostavno ne vedo kam bi šli. Kar se tiče licenc pa je tako, da so za njih odgovorni tudi tisti, ki so jih podeljevali, tisti, ki skrbijo za izboraževanje in ne samo tisti, ki kreirajo zapise. Ker če so oni nekvalitetni, potem je nekaj narobe na sistemu in ne na katalogizatorjih. Tako ne podpiram predloga.

    OdgovoriIzbriši
  2. Mene moti, da se takšni predlogi lahko kar "pojavijo" v državnem zboru brez znanega mnenja stroke. In to kar dva predloga z podvojeno vsebino. Izgleda, da je nekdo močno pritiskal na poslance. Zelo me zanima kdo je to bil in ali si upa te predloge ponoviti v debati znotraj stroke.

    Volontersko pripravništvo je po mojem mnenju le sopomenka za suženjsko delo. Predloga ne podpiram.
    Problem licenc za COBISS po mojem mnenju vključuje tudi problem monopola sistema COBISS. Mnoge knjižnice bi raje izbrale cenejšo in bolj prilagodljivo možnost, pa je ne morejo.

    Čestitke sindikatu, ki je uspel prehiteti strokovna združenja z mnenjem o zakonu.

    V razpravi o spremembi zakona bi morali pregledati cel zakon in po razpravi predlagati ustrezne spremembe, ki bi jih podprla večina knjižničarjev. Ker se to ni zgodilo, sem proti spremembi zakona na takšen način. Upam, da bomo knjižničarji svojim poslancem uspeli sporočiti svoje nestrinjanje. In svoje ideje o spreminjanju zakonodaje. Predlagam, da jih predstavite neposredno poslancem.

    OdgovoriIzbriši
  3. ". . . že tako kritična kakovost zapisov, ki se iz vzajemne baze podatkov prenašajo tudi v druge sisteme v mreži COBISS.net in v svetovni katalog WorldCat, pa vedno bolj ogrožena..."

    Citat pove vse o "kreatorju" pobud! Deja vu!
    Zato ne preseneča način izvedbe postopka, ki naj bo hiter in neopazen!

    OdgovoriIzbriši
  4. >Čestitke sindikatu, ki je uspel prehiteti >strokovna združenja z mnenjem o zakonu.

    Ne vem kaj bi bilo potrebno tu čestitati? nasprotno vzeli so si pravico strokovnega razsojanja o zadevi, za katero niso poklicani.

    Preberite si kaj pišejo:

    >Podpiramo pa dopolnitev 39. člena ZKnj-1 v >smeri možnosti izvajanja volonterskega >pripravništva.

    OdgovoriIzbriši
  5. Sindikati so uspeli od zainteresiranih knjižničarjev (ki so člani sindikata ali jih zastopajo) dobiti mnenje ter ga (hitro!) predstaviti državnemu zboru.
    Strokovna združenja pa nič!
    Morda imate prav. Sindikatu tu ni potrebno čestitati, saj opravlja svoje delo. Grajati gre stroko! S sindikatom se ne strinjam glede volonterskega pripravništva, vendar so očitno mnogo bolj učinkoviti kot strokovna knjižničarska združenja.

    OdgovoriIzbriši
  6. Nazaj v preteklost

    Malo me čudi odklanjanje ureditve licenc in to, da ne opazite, da del predloga (Črnugelj in njeni) dejansko prispeva k boljši kvaliteti zapisov v COBIBu, ki ga tu berem. Znana so dejstva, da je veliko zapisov napačnih, pomanjkljivih, skratka nestrokovno narejenih. Dejstvo je, da imamo v Sloveniji preveliko število licenc za kreiranje zapisov. Šlo je za nesmiselno širjenje mreže katalogizatorjev, namesto tega bi lahko imeli manjšo skupino izkušenih in usposobljenih strokovnjakov. Vzrokov za takšno početje je več, o tem mogoče kdaj drugič.

    Vzrok za takšen položaj v marsičem tiči v delu predloga (Črnugelj in njeni) in v drugem (Žnidaršič in njegovi). To je »volonterstvo«. Pravilno ste opozorili, da je tu šlo za delno. Če ne črno, potem pa vsaj sivo cono. Verjetno se še spomnite, kako je neka knjižnica prek volonterstva pred časom zaposlovala, v večjem številu, otroke svojih vodilnih delavcev? Kam to pelje (v povezavi z Pravilnikom o bibliotekarskem izpitu) je bilo tudi že napisano. Vendar je problem veliko širši.

    Preden je zaživelo formalno izobraževanje bibliotekarjev je veljal sistem »Sitting next to Nellie” (Sedeč ob Neži). Šlo je za to, da se je bodoči knjižničar/ka naučil obrti, tako, da je sedel ob izkušeni knjižničarki Neži in se od nje učil. To je bil dober sistem za učenje preprostih opravil, seveda ne more pa biti primeren za profesijo. Sedanji predlog spremembe zakona in Pravilnika o bibliotekarskem izpitu nas vrača v to obdobje. Pišejo in spodbujajo jih ljudje, ki so prepričani, da je knjižničarstvo obrt, ki se je lahko vsak priuči. To so tudi ljudje, ki ne želijo nič dobrega stroki in ne dejavnosti, se ne zavedajo, da se oboje v današnjem času zelo spreminja in da znanja, ter spretnosti, ki so bila ustrezna pred desetimi leti niso več primerna in so zastarela. Primerjava z drugimi profesijami, je tu zelo na mestu. Lahko bi rekli, da takšne rešitve ne poznajo nikjer v Evropi, (Žnidaršič in njegovi se s tem celo hvalijo). Drugi predlog (Černugelj in njeni) pa navaja primere (Danska, Velika Britanija), kjer vemo, da je pristop do strokovnega izpita zelo reguliran, (ni možen brez diplome ustrezne smeri), vendar se v svojem predlogu sprenevedajo.
    Nihče tudi ne omenja, da imamo na področju šolstva vstop v profesijo že nekaj let reguliran, po evropskih merilih.

    Kdo bi tu moral reagirati, se sprašujete?
    Za oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, verjetno veste, da je izključen iz vseh skupin, komisij in podobnih teles, ki takšne dokumente pripravljajo. To je praksa že vsa leta. Pripombe, ki jih dajemo, pa se praviloma ignorira, tudi če to storimo na formalen način, npr. na Nacionalnem svetu za knjižničarstvo.
    ZBDS je verjetno tista, ki bi bila poklicana tu kaj storiti. Vendar se mi zdi, da je, tako kot je izključena iz Zakona o knjižničarstvu, tudi tu postavljena na stran.
    Strokovna javnost je precej razdeljena. Priučeni knjižničarji so izjemno glasni in aktivni (tudi v omenjenem sindikatu), diplomiranih bibliotekarjev pa se ne sliši.

    Zakaj je prišlo do dveh predlogov in zakaj so v enem od njih, dve v bistvu kontradiktorni zahtevi, na eni strani nižanje standardov za vstop v profesijo in na drugi zviševanje, je nerazumljivo. O tem tudi mogoče kdaj drugič.

    OdgovoriIzbriši
  7. "Znana so dejstva, da je veliko zapisov napačnih, pomanjkljivih, skratka nestrokovno narejenih."!!!!! Najbrž nekoliko posplošena floskula. Če je argument za tako trditev "naključno izbranih . . . ", potem nam ni rešitve!
    Pa še heretični pomislek: Ali ne bi kazalo vztrajati pri "perfektnih" zapisih samo za sloveniko, saj vse ostalo je že itak "perfekcionirano" v drugih nacionalnih katalogih in bibliografijah, če ravno menijo, da mora biti perfektno.

    OdgovoriIzbriši
  8. Mislim, da ne gre za posplošeno floskulo.



    Poglejte si npr. v tretji številki Knjižnice iz lanskega leta članek D. Pesjaka in M. Petek: “Kakovost bibliografskih zapisov v Cobib in uporaba katalogizacijskih priročnikov”, kjer avtorja pišeta: “Med pregledovanjem 7266 bibliografskih zapisov smo ugotovili, da je bilo 12,9 % bibliografskih zapisov takšnih, ki so identificirali druge vrste gradiva, čeprav so imeli status monografske publikacije, kar je velik delež. “ Ali to, poleg drugih podobnih rezultatov analize Cobiba, ne potrjujejo zgornjo trditev?

    Seveda je vaš predlog zelo moder in upajmo, da bomo kmalu, po zakonski ureditvi licenc, tudi do tega prišli. Zdi se mi logično nadaljevanje prizadevanja za boljšo kvaliteto.

    OdgovoriIzbriši
  9. Omenil sem že paralelo med volonterskim pripravništvom in zaposlitvijo za določen čas. Danes pa lahko v Dnevniku beremo o tem kako je Slovenija prva po številu začasnih zaposlitev med mladimi:"...Obseg začasnih zaposlitev v starostni skupini od 15 do 24 let se je od leta 2002 več kot podvojil in je lani dosegel že 67,5 odstotka, kar nas uvršča na prvo mesto v EU..." - Prvi po številu začasnih zaposlitev

    OdgovoriIzbriši
  10. Nekaj opažanj predvsem na temo pripravništva (okoli bibliografskih zapisov pa obširneje v novem komentarju oziroma verjetno kar v objavi) - morda zapisano v malce konfuzni obliki, ker so mi misli letele sem ter tja:

    - Pripravništvo je zaželjeno, a ne v takšni obliki kot je danes. Preprosta logika je ta, da bo delodajalec pripravnika precej bolj usposobil, če mu bo moral plačati opravljeno delo (magari za minimalno plačo).
    - Za pripravnike bi moral obstajati poseben fond (ali dodatna sredstva iz proračuna) ALI pa bi knjižnice bile prisiljene zaposlovati le na takšen način - se pravi usposobijo pripravnika in ga nato zaposlijo (no, nekaj maneverskega prostora bi moralo biti tudi za razne "pribežnike" iz drugih knjižnic...).
    - Za diplomante bibliotekarje bi se lahko opravljeno pripravništvo štelo kot opravljena praksa tekom študija.
    - Strokovni izpit bi ostal samo za "priučene" knjižničarje oziroma bi bil obvezen izključno za opravljanje licence katalogizatorja (tako pravzaprav ne bi bil strokovni izpit v današnjem pomenu).
    - Stroka ni le IZUM, NUK in ZBDS - mnenja in usmeritve Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo bi morala imeti precejšno težo (da ne govorim o kopici ostalih inštitucij).

    - De facto je, da trenutno ni nobene resne študije o prednostih sistema pripravništva (floskule, kot so zapisane sedaj, me ne zanimajo).
    - De facto je, da mi do danes še nihče ni povedal zakaj ob obstoječem stanju v knjižničarstvu sploh potrebujemo formalno izobraževanje, saj se to popolnoma izniči s statutom strokovnega izpita.
    - De facto je, da sistem izobraževanja in medsebojnega sodelovanja inštitucij ne funkcionira kot bi moral (že tako nas je malo in potem še vsaka struja vleče na svoje) - na ta račun trpi sama stroka in pa definitivno naša usposobljenost narediti maksimalno za javni proračun.

    Definitivno moramo stremeti h kvaliteti knjižničnega kadra. To pa lahko po mojem mnenju dosežemo le s celovito prenovo trenutnega sistema. Uporabniki nas že tako ali tako prehitevajo celo po desni strani, ob trenutnem stanju kadrovanja pa bomo postali le še servis izposoje.

    Toliko zaenkrat.

    OdgovoriIzbriši
  11. O razvrednotenju pričajo tudi same prijave na Zavodu za zaposlovanje, saj skoraj nikjer pri zahtevani izobrazbi ne pise .."ali katerakoli druga ustrezna/primerna smer..", tako kot to piše pri prostih mestih za bibliotekarje.

    Poudarek je seveda na "katerakoli"....

    OdgovoriIzbriši
  12. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo je že poslal dopis predsedniku DZ s predlogom, da oba dokumenta umakne iz skrajšanega postopka sprejema in dovoli strokovno razpravo!

    OdgovoriIzbriši
  13. Iz zanesljivega vira smo bili obveščeni, da je danes kolegij DZ sprejel dnevni red julijske seje in iz tega je jasno, da bo DZ obravnaval predloge dopolnitev Zakona o knjižničarstvu šele jeseni.

    OdgovoriIzbriši
  14. Poglejte - na ZZRS opis poklica :
    http://www2.ess.gov.si/ncips/cips/opisi_poklicev/opis_poklica?Kljuc=1432&Filter=K
    Je torej katalogizator poklic? Bo treba zares preveriti celoten nabor, standardiziranih poklicev na področju knjižničarstva v Sloveniji.
    Martina K.

    OdgovoriIzbriši
  15. Kaj ni v prekrasni družbi s sotrpini drugimi uradniki!?!?
    - Bančni uradnik pri okencu
    - Knjižnični uradnik
    - Poštni uradnik pri okencu
    - Uradnik z adavke
    - Uradnik za posojila
    Ampak brz faušije pa ne gre. Zakaj sta onadva z okencem, knjižnični uradnik pa brez okna??? Ima pa zato vsaj Windowse . . .

    Bognampomagaj!

    OdgovoriIzbriši
  16. 1. Za diplomante bibliotekarstva se mi zdi strokovni izpit (SI) popolna izguba časa in denarja. Če SI obsega vsebine, ki jih v študijskem programu ni, je treba dopolniti program (a propos, po izkušnjah bi kazalo preveriti tudi bibliotekonomijo), SI pa ukiniti oz. obdržati samo kot diferencialno dopolnilo za tiste, ki bodo v knjižnico prihajali z drugih študijskih smeri. Nepremišljeno in za knjižnice slabo bi bilo v njhi zaposlovati izključno diplomante bibliotekarstva oz. jih zapirati za vzporedne profile (informatiške, pedagoške...), saj ti praviloma pomenijo obogatitev razpoložljivega znanja. Razlogi za ukinitev SI? Stvar neprijetno spominja na državo, ki je svojim lastnim izobraževalnim institucijam na ta način izrekala nezaupnico. Dalje je ta oblika usposabljanja nastala v času, ko je število kvalificiranega osebja v knjižnicah narekovalo vzporedno oz. zasilno možnost izobraževanja/usposabljanja in ko so si pot utirali šele prvi absolventi dvoletnega študija na PA. Danes, se mi zdi, SI ni več času primerna ureditev.

    2. Mnogo bolj učinkovito kot dopuščanje zastonjkarskega dela, ki se zna za povrh v primerni situaciji obrniti tudi proti redno zaposlenemu osebju knjižnic (predstavljajte si dopovedovanje primerno omejenemu županu, zakaj bi moral plačevati knjižničarje, če jih je pa dovolj, ki bi to delo opravljali zastonj), bi se mi zdelo natančneje opredeliti, katere profile in koliko potrebuje tipična slovenska knjižnica. Ja, boste rekli, saj to pa že imamo - v tkim. sistematizaciji. Do neke mere je to sicer res, ampak (spet iz izkušenj): koliko teh sistematizacij je pisanih tako konkretno, da se da iz njih ugotoviti, koliko in katere profile bo knjižnica potrebovala čez 5 ali 10 let? Ko bo tudi to, se bo vedelo tudi, koga (=kateri profil) knjižnica potrebuje in zanj - upam- ne bo problema z zaposlitvijo. O volonterstvu, ki smo se ga odvadili tako v vlogi uporabnikov kot v vlogi ponudnikov, pa kdaj drugič.

    Lp

    Lado P.

    OdgovoriIzbriši
  17. Izpit, kakorkoli se imenuje, ni oblika izobraževanja, pač pa preverjanja usposobljenosti za strokovno delo!

    Sicer pa je predlog pravilnika pod kritiko!

    OdgovoriIzbriši
  18. @Lado

    Hvala za vaše izčrpno mnenje (tega dandanes ni v izobilju)! Nekaj opažanj na vaše misli:

    - Strokovni izpit definitivno ni v duhu današnjega časa. Tudi spremembe ne bojo spremenile veliko (blizu nič).
    - Bibliotekonomija je izjemno pomembna - vendar predvsem za katalogizatorje. Znanja bibliotekarjev bi se morala dandanes izjemno prevetriti. Govorim predvsem o visokošolskih knjižnicah (katere del sem sam - naj ostali podajo mnenja za druge tipe knjižnic), kjer trenutno izobraževanje definitivno ne odraža potreb in pričakovanja družbe, za katero smo pravzaprav tu.
    - Nihče ne govori o zapiranju vzporednih profilov. Kar poglejte trenutno sestavo izobrazbe v OSIC-ih - skoraj nobenega bibliotekarja. Neknjižničarska(hm..) znanja so izjemno pomembna. Vendar! Sistem zaposlovanja je vseeno potrebno usmeriti v zaposlovanje bibliotekarjev, vsaj v določenih tipih knjižnice, saj si ne smemo privoščiti postati le zatočišče vseh tistih, ki jih trg dela ne sprejme (govorim o totalnem razvrednotenju študija, ki traja že dolgo časa).
    - Nekateri že vemo dolgo časa kakšni profili in znanja so potrebni. To zelo dobro vedo tudi direktorji knjižnic. Vendar to ne zaleže v samemu sistemu izobraževanja, saj strokovnjakov za npr. elektronska področja na akademskem nivoju pravzaprav ni oziroma jih je izjemno malo. Popolnoma jasno je tudi logika zaprtega sistema izobraževanja, kjer mladi profili nimajo nobenih možnosti.

    @Anonimni

    Pokaži mi nekoga, ki je opravil strokovni izpit z odliko. Osebno mu bom postavil 5 specifičnih vprašanj iz področja mojega dela. Če je strokovni izpit pokazatelj usposobljenosti, bo pravilno odgovoril na vsa vprašanja. In nato bom pojedel klobuk...(/sarkazem off)

    OdgovoriIzbriši
  19. Od kod potem tako razširjeno mnenje, ki je bilo tudi v tej razpravi nekajkrat omenjeno, celo od profesorja na Oddelku in v predlogu za spremembo zakona, da je kvaliteta katalogizacije tako problematična? "veliko zapisov napačnih, pomanjkljivih, skratka nestrokovno narejenih".

    Teh 5 vprašanj postavite sveže diplomiranemu bibliotekarju, da vidimo, kako se bo odrezal, če očitno še katalogizirati ne zna.

    OdgovoriIzbriši
  20. @Anonimni

    Kvaliteta katalogizacije je problematična predvsem od zornega kota iz katerega jo gledamo. Za danes nastalo situacijo pa so odgovorni predvsem snovalci vsega okoli vzajemne katalogizacije. Prebil sem se skozi verjetno vso literaturo v Sloveniji na to temo od 1991 dalje. Ravno zato si upam trditi o odgovornosti, saj so te težave bolj ali manj enake že 20 let.

    Razpršena katalogizacija v vzajemnem katalogu je napaka po defaultu. "Napake" v katalogu pa se bojo ob tem tempu kopičile po Moorovem zakonu (in se že kopičijo sorazmerno z vnosom vedno večjega števila zapisov).

    Če si kdo sploh še želi rešitve na tem področju, potem je potrebno cel koncept katalogizacije zasnovati na novo. Spet si upam trditi, da so vse ostalo le kozmetični popravki, ki knjižničarski katalog vse bolj oddaljujejo od uporabnika.

    OdgovoriIzbriši
  21. >Teh 5 vprašanj postavite sveže diplomiranemu >bibliotekarju, da vidimo, kako se bo odrezal, >če očitno še katalogizirati ne zna.

    Verjetno gre za nesporazum, saj je takšna trditev nesmiselna. Katalogizacija, ali širše, obdelava gradiva, je pač eno od strokovnih del v knjižničarstvu. Zahteva veliko znanja in seveda tudi izkušenj.

    Študentje bibliotekarstva in informatike se pripravljajo za profesijo in ne za določeno delovno mesto. Torej morajo poznati vse aspekte dela v stroki, tudi katalogizacijo. Aktivno delo v COBISS je (trenutno9 vezano na strokovni izpit in tako za študente nedostopno. Letos so imeli študentje tretjega letnika prvič v zgodovini Oddelka tečaj za prenašanje zapisov v COBISS, ki sta ga vodila sodelavca IZUMa.

    Organizacijo katalogizacija bi seveda morali premisliti in organizirati drugače, po mojem mnenju z manjšo skupino specializiranih katalogizatorjev. Predlagane spremembe so po mojem mnenju korak v pravo smer, ker to omogočajo.

    OdgovoriIzbriši
  22. A včasih so se licence podeljevale kar po tekočem traku?? Ja pa kje sem bila? Sama sem se mučila kar cca eno leto, pregledovali so na IZUMU, NUK-u, ker sem bila prva v organizaciji so mi naložili 50 zapisov, nato pa še 20 zapisov tuje literature...ccc, sem pač "falila" tisto tekočetrakovsko podeljevanje :(((

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Če avtor prispevka trdi "prav zaradi tega se mi zdi naravnost hinavsko, da so se včasih licence podeljevale kot po tekočem traku", naj to tudi komentira in argumentira. Jaz tega ne verjamem!

      Izbriši
    2. Če pisec sestavka trdi, da "so se včasih licence podeljevale kot po tekočem traku", naj to argumentira, kje in kdaj. Jaz ne verjamem!

      Izbriši
    3. Jaz jemljem trditev pisca sestavka, da "so se včasih licence podeljevale kot po tekočem traku" z veliko rezervo in tega ne verjamem!

      Izbriši
  23. Če pisec sestavka trdi, da "so se včasih licence podeljevale kot po tekočem traku", naj to argumentira! jaz ne verjamem.

    OdgovoriIzbriši
  24. Janez, we agree to disagree. Marsikaj zgoraj napisanega je predvsem pesek v oči in tale ekonomska kriza se bo zgleda morala še bolj poglobiti, da se bodo določene stvari zjasnile. Bom sedaj odgovoril samo na postavko podeljevanja licenc. Tekoči trak je v mojem sestavku mišljen (se verjetno nisem dobro izrazil) kot kvantiteta katalogizatorjev in ne kot lahkota pridobivanja. Pred resnim prihodom elektronskih virov in dokler so bile blagajne polne, je bilo popolnoma irelevantno (iz mojega vidika), ali imamo 100 ali 1000 katalogizatorjev. Danes je vsakomur očitno, da imamo lahko tudi 10.000 katalogizatorjev, pa to zaradi neverjetne eksplozije virov ne bo rešilo ničesar. Potrebujemo sistem katalogiziranja, ki bo tekel vzporedno od nacionalne bibliografije in potrebujemo maksimalno nekaj sto izjemnih katalogizatorjev za nacionalno bibliografijo. Danes nekateri odkrivajo toplo vodo, ko govorijo o nekakšnih centrih za katalogizacijo, kjer bi se delalo le to. O tem sem jaz govoril po moje že na...hmm..faksu? Moj očitek je pravzaprav ta, da bi se lahko na današnji čas pripravili že mnogo prej in ne "5 min pred 12". Ne pa da se je dopuščalo, da se je stekalo sredstva v izobraževanje katalogizatorjev (in teh ni malo..sredstev namreč), samo zato, ker se je to lahko dogajalo. Ko boste naslednjič financerje naprošali za sredstva, omenite, da ko kupite knjigo za 40€, vložite še 60€ v namene metapodatkov, zato da se lahko knjiga postavi na polico, pa boste takoj videli kje ste.

    Med odnosi gradivo-uporabnik-katalogizator-OPAC-zakonodaja-formalno izobraževanje se bo moralo marsikaj spremeniti. In nekateri pač tega ne bojo nikoli sprejeli.

    OdgovoriIzbriši
  25. Po izobrazbi sem bibliotekarka in se trenutno pripravljam na bibliotekarski strokovni izpit. Končno, bi lahko rekla, glede na to, da je preteklo že nekaj let od moje diplome. Vendar v današnjem času je tako, da ni in ni bilo službe, ki bi zadostila pogojem za opravljanje bibliotekarskega izpita.
    V času absolventskega staža, pisanja diplome in po diplomi sem delala v knjižnici ene državnih agencij (torej specialni knjižnici, kjer sem opravljala vsa dela z izjemo katalogizacije), vendar nisem bila redno zaposlena. Dela sem opravljala preko podjemne pogodbe. Za NUK to ni bilo dovolj, kljub moji bibliotekarski diplomi, pripravljenosti kadrovske službe, da mi uradno zapiše moje delovne naloge in obseg delovnih ur. Odgovor NUK-a je bil, naj grem delat volontersko pripravništvo v kakšno splošno knjižnico. Kako pa naj živim????Kako naj plačujem najemnino za stanovanje??? Se hecate???
    Takrat sem nad delom v knjižnicah obupala, dobila službo na eni od založb kot vodja prodaje, vendar za določen čas (nadomeščanje porodoniške).
    Ko je pogodba potekla, sem morala poiskati novo službo in imela srečo, ko sem dobila službo v šoslki knjižnici, vendar ponovno za določen čas in ponovno nadomeščanje porodniške. Tokrat sem zadostila pogojem in se lahko prijavila na strokovni izpit. Da bi mi bilo lažje sem se prijavila na vaje iz katalogizacije, ki jih organizira NUK kot pripravo na bibliotekarski strokovni izpit. Na teh vajah sem bila edina bilbiotekarka (od pribl 25 ljudi), ker se mi je v tem času iztekla pogodba, sem bila tudi edina nezaposlena in edina, ki si bom morala sama plačati tako vaje, kot tudi strokovni izpit. In zdaj, ko se učim, se sprašujem, zakaj zaboga sem sploh študirala bilbiotekarstvo???? Vse te stvari v zvezi s strokovnim izpitom (od obsega snovi, do prijave na izpit in samega izpit) popolnoma razvrednosti 4 leta mojega študija bilbiotekarstva in sprašujem se, kako lahko to sploh dopustimo? Zakaj nekdo končno ne udari po mizi in postavi stvari na svoje mesto? Cel sistem je podrejen samo temu, da NUK služi s svojimi tečaji in strokovnimi izpiti. Tisti, ki niso bibliotekarji, NUK-u plačajo 780 EUR ob predpostavki, da obiščejo vse tečaje, ki jih NUK priporoča t.i. "začetnikom v stroki". In to je več vredno od mojega štiriletnega študija? Ali sem jaz res že za luno, ker se sploh sprašujem o takih stvareh?
    Se opravičjem, če sem malo zašla s teme, vendar se te stvari v meni nabirajo že nekaj let in so višek dosegle danes, ko so "gulim" stvar, za katere sem nekoč že dokazala, da jih znam :(

    OdgovoriIzbriši
  26. Hvala za zapisan zgornji komentar.

    Mislim, da bi bilo potrebno več javnega izpostavljanja problemov v stroki, kot je na primer to z licencami in na sploh s področjem profesionalnega upravljanja s kadri v knjižnicah. Škoda, ker pripombe/naslovitve bistvenih vprašanj prihajajo predvsem od frustriranih posameznikov, ki so se znašli v nemilosti danih razmer (tudi jaz) in ne od posameznikov v stroki, ki imajo moč, da spreminjajo in vplivajo na zadeve.

    Lp

    OdgovoriIzbriši