14.2.11

Prostovoljstvo v Univerzitetni knjižnici Maribor

Posredovano sporočilo:

V Univerzitetni knjižnici Maribor bodo v prihodnje zaposlili dva prostovoljca. V kolikor med diplomanti ali študenti bibliotekarstva poznate koga, ki bi rad pridobil delovne izkušnje v naši knjižnici, ga lahko napotite na Mirjano Gazvoda. Sklenjena bo pogodba, zavarovanje, malica, potni stroški, eventualna nagrada. Vsekakor pa bi želeli kandidate pripeljati do strokovnih izpitov. Imeli bodo konkretno delo in program usposabljanja po dogovorjenem urniku.

Mirjana Gazvoda
Univerzitetna knjižnica Maribor
e-pošta: mirjana.gazvoda@uni-mb.si

8 komentarjev:

  1. Pohvalno UKM! Mladim je treba dati priložnost, da pridejo do strokovnega izpita.

    OdgovoriIzbriši
  2. In kaj bojo imeli od strokovnega izpita (razen papirja)?

    OdgovoriIzbriši
  3. Lažje bodo zaposljivi...Ker s tem papirjem že vstopijo v "zaprti" krog izobraževanj. In jim mogoče delodajalec celo nameni nekaj pozornosti.

    OdgovoriIzbriši
  4. Poudarek je na mogoče. Sem sama dajala isto skozi v šolstvu. V bistvu imaš samo en papir več, ki ti daje lažno upanje, da te bo pa zdaj mogoče kdo opazil. Žal.

    OdgovoriIzbriši
  5. Najprej moram opozoriti, da pripravništvo ni enako prostovoljstvo, kakor se morda zdi iz članka. Je pa dostikrat pripravništvo opravljeno v obliki prostovoljstva.

    Sedaj pa moje skromno mnenje:

    - prostovoljstvo med študenti, da;
    - prostovoljstvo med diplomanti, ne.

    Prostovoljstvo je oblika dela (čeprav sploh ni definirano kot delovno razmerje, saj se ne sklene delovno razmerje, ampak le pogodba o zaposlitvi - v kolikor sem zgrešil s pravnimi termini, naj me nekdo popravi), primerna za študente, da spoznajo način dela v knjižnici.

    Pri prostovoljstvu diplomantov pa gre za "vzajemno izkoriščanje" (vzajemna korist?), kjer so diplomanti v rahlo podrejenem položaju. Zakaj?

    Knjižnice vedo (kakor bi morali vedeti tudi diplomanti), da je ekonomska situacija težka in je zaposlitev razmeroma malo. Tako je prostovoljstvo pač oblika dela, s katero lahko razmeroma poceni zapolnijo vrzel. Po drugi strani pa diplomanti pridejo do potrebnega opravljenega pripravništva in do strokovnega izpita (...ki je seveda "epic fail"...).

    Mi že vsi vemo, da je današnje prostovoljstvo videno predvsem v slabi luči - prav zaradi samega pripravništva in strokovnega izpita. Tu ne bi mešal prostovoljstva, kjer bi npr. pomagali starejšim pri nošenju knjig ali kaj podobnega.

    Dostikrat pa pozabljamo - zakaj je današnjemu diplomantu tako težko najti službo? Je res vse v ekonomski krizi ali gre lahko dejansko tudi za pomanjkanje ustreznega znanja? Sam sem namreč precej "tržnega mnenja" - izjemnim kandidatom se ne bo potrebno mučiti z iskanjem službe, če ne v tej branži, pa v drugi....

    OdgovoriIzbriši
  6. Nekaj tozadevne razprave je že bilo na Facebooku – potrebno je razlikovanje med prostovoljnim delom kot ga opredeljuje zgoraj navedeni razpis in ki je v zadnjih letih vse bolj razširjeno tudi v knjižnicah, in tradicionalno poznanim prostovoljstvom (volunterstvom), ki je najpogosteje vezano predvsem na humanitarne dejavnosti in navadno ob neki drugi redni zaposlitvi (s katero se človek preživlja). O tem drugem tukaj ne govorimo.

    Ne gre zamolčati, da zakon natančno določa pogoje prostovoljnega dela, ki jih knjižnice (najbrž) pogosto spregledajo (hote ali nehote). S @Tilnom se v glavnem strinjam, malce bi omilil le stališče do prostovoljnega dela diplomiranih bibliotekarjev. Sistemsko gledano to res ni prav in ni ustrezna rešitev, diplomirani strokovnjak naj gre v službo in zganja volonterstvo (predvsem) v svojem prostem času! Glede na zatečeno stanje v slovenskem okolju (namenoma sem uporabil nevtralen izraz, da bi se izognil »močnim« pridevnikom, ki se mi porajajo ob gledanju televizije!) pa je vendar bolje, da v času vse predolgotrajnega iskanja zaposlitve dela »nekaj pametnega«, se kaj nauči, opravi kak izpit in pridobi papir (ne glede na zgornje upravičene pomisleke o njegovem pomenu). Tako vsaj mine čas (žalostno!), zaposljivost pa se zagotovo poveča! Vsekakor pa je resen poudarek predvsem na @Tilnovem zadnjem odstavku. Velika pridobitev zadnjih nekaj let je vznik »kariernih centrov« na fakultetah, nekateri delujejo nadvse uspešno! Od tu naprej bi bilo treba še kaj reči . . .

    OdgovoriIzbriši
  7. JA, žena je na zavodu eno leto in je skušala narediti bibliotekarski izpit. Kljub obvezni praksi, ki jo ima narejeno v knjižnici so na NUK-u zahtevali še nekaj mesecev prakse, ker je od takrat preteklo tri leta (vmes je rodila dva otroka,...). OK, ker je na zavodu je prosila v knjižnici in na zavodu. V prvi knjižnici so jo sprejeli, bili navdušenu, po treh tednih razgovorov so sporočili da ne morejo ker bi naj imeli že nekaj takih in zavod ne dovoli. Ko je klicala vmes na zavod so ji rekli, da se ona "ne sme sama dogovarjati", kasneje so spremenili to, samo tu ni mogla dobiti. Šla je naprej v drugo knjižnico, kjer so ji rekli, da nimajo ustreznega kadra. ( tu so kasneje tudi probali prek zavoda drugega vzeti samo tudi niso odobrili). No potem je končno šla na tretjoo knjižnico, kjer je direktorica bila navdušena in poslala na zavod zahtevo za usposabljanje na delo za DVA MESECA. zavod je po telefonu ženo poklical in jo zavrnil da tak kader že obstaja. Sledila je pisna pritožba žene na zavod (ki bi moral po zakonu odgovoriti pisno - kot pravi ZUP) Odgovor zavoda je bil, da "imajo zadosti tovrstnega kadra v pomurju in da se ni pritožila ravnateljica" Zavod omogoča vpogled v izobrazbo zaposlenih prek spleta in ni nobenega bibliotekarja. V službo, kjer imajo razpise za bibliotekarja pa vzamejo take brez izobrazbe. OK potem je rekla, da bo šla prostovoljno v taisto knjižnico. Ravnateljica je dolgo časa bila prezasedena za te zadeve, nato je rekla da je obvezno 6 mesecev prostovoljnega dela. Potem smo ji rekli, da prostovoljstvo po novem zakonu ne omejuje - določa časa prosotvoljstva. Rekla je, naj pokliče za en mesec, da gre na dopust. No sedaj je dobila odgovor po mejlu, da so sprejeli sklep v knjižnicah, da bi naj zakon o prostovoljstvu bil v neskladju z zakonom in naj bi se delo v knjižnici smatralo kot delo na črno. No sedaj je šla na četrto knjižnico, kjer so ji rekli da jo sprejmejo, vendar naj preučimo zakon, ker on mima odvetnika.....
    Ne vem več v kakšni državi živimo.

    Da ne govorimo o tem, da brez vez ne moreš dobiti službe, da mora slavist imeti za poučevanje madžarskega jezika v polovici prekmurja strokovni izpit iz madžarščine (sprejemajo pa seveda brez znanja madžarščine, študente, brez diplome, strokovnega izpita) V našem kraju vzamejo raje z istimi pogoji iz drugeka kraja 30 km stran (kjer je doma ravnateljicca).
    Nažalost ne pomaga pritožba na ministrstva, ne k predsedniku države.
    Žena je eno leto na zavodu in zavod ne financira tečaja madžarščine (imajo v planu samo tečaja že eno leto ni, ne finacirajo tudi ne bibliotekarskega izpita, niti prakse.)

    OdgovoriIzbriši
  8. Dobro jutro (pa ne zato, ker bi zjutraj pisal)! Še za delo preko javnih del je potrebno imeti veze, ker javno delo se drugače sploh ne razpiše. In za delo v knjižnici zahtevajo preko javnih del od univ. dipl. bibl. bibliotekarski izpit.

    OdgovoriIzbriši